16. 8. 2021, 06:00 | Vir: STA
Slovenski gradovi povezani v mednarodno mrežo Cesta gradov
Na območju severovzhodne Slovenije in jugovzhodne Avstrije je več kot 40 gradov, ki nudijo zanimiv vpogled v zgodovino in raznovrstno turistično ponudbo. S povezovanjem v mrežo Cesta gradov se upravitelji gradov učijo drug od drugega, vzpostavljajo skupne turistične produkte in tako skupaj privabljajo obiskovalce, da pokukajo za grajske zidove.
Cesta gradov (Castle Road) je bila sprva združenje gradov, dvorcev in obrambnih utrdb na avstrijskem Štajerskem in Južnem Gradiščanskem, nato pa so se ji pridružili še slovenski in hrvaški gradovi.
V Avstriji je takšno povezovanje udejanjeno že več kot 40 let. "Naši gradovi in dvorci so osupljive priče skoraj tisoč let stare skupne obrambne linije, ki se je raztezala na več kot tisoč kilometrih in je bila vedno znova prizorišče pomembnih mejnikov evropske zgodovine," izpostavlja predstavnik združenja, konzul Andreas Bardeau.
"Veličastnim poslopjem, ki so bila nekoč domovanja plemičev ali vojaške utrdbe, smo dali nove vloge. Danes služijo kot turistične znamenitosti, muzeji ali prizorišča za različne dogodke in tako privabljajo številne obiskovalce," je dodal.
Iz Slovenije so v projekt vključeni gradovi Rakičan, Negova, Grad, Velika Nedelja, Lendava, Murska Sobota, Ormož, Slovenska Bistrica in Ptuj. K sodelovanju so pritegnili tudi hrvaške gradove Veliki Tabor, Oršić, Čakovec in Varaždin, v prihodnje pa se nameravajo po besedah Bardeauja širiti še na Madžarsko. V tem delu Evrope je namreč eno od območij, kjer je največ gradov in dvorcev na svetu.
Glavni cilj projekta Cesta gradov, ki se sofinancira iz čezmejnega programa Interreg oziroma Evropskega sklada za regionalni razvoj, je ohranjanje te kulturne dediščine in njihovo predstavljanje širši javnosti. "Vsak član razvija svojo ponudbo in z njo dopolnjuje ponudbo celotne mreže," je pojasnil Bardeau.
Na gradu Negova negujejo zeliščarstvo, v Ormožu ponujajo piknike v grajskem parku s košarico lokalnih živil, na Lendavskem gradu pa tradicijo uspešno kombinirajo s sodobno umetnostjo. Tako je ob razstavi na temo arheološke dediščine Lendave z okolico trenutno mogoče hkrati uživati v fotografijah nočnega življenja v New Yorku hrvaškega sodobnega umetnika Stephana Lupina.
Članstvo v Cesti gradov je za slovenske gradove predvsem priložnost za promocijo, saj ima mreža zaradi dolgoletne tradicije v Avstriji že utrjene trženjske poti. Letos so izdali skupno promocijsko gradivo s predstavitvijo ponudbe na posameznih gradovih, s katerim nameravajo do jeseni nastopiti na vsaj petih večjih mednarodnih dogodkih.
Gradovi razvijajo tudi skupno turistično ponudbo. Tako se med drugim združujejo gradovi, ki se odlikujejo po umetniških zbirkah in nudijo skupne pakete, pospremljene z vrhunsko kulinariko in drugimi izbranimi dogodki. Bolj romantično usmerjeni dvorci ponujajo vodenja v spremstvu grajskih gospodov in vožnje s kočijo po grajskem parku, druge veže koncertna dejavnost, tretje prireditve s srednjeveško vsebino.
Številni gradovi ponujajo tudi možnost prenočitve v gradu, v Sloveniji na primer Grad in Rakičan. Še posebej slednji se uspešno polni z različnimi vsebinami, od delavnic za otroke do porok in sobe pobega, najnovejša pridobitev pa je hibridna e-kočija, s katero vozijo goste po grajskem parku.
Kot pojasnjuje župan Občine Murska Sobota Aleksander Jevšek, je to edini način, da lahko ohranjajo to dragoceno kulturno dediščino živo. "Država ne najde denarja za obnove gradov, ki so izjemna kulturna dediščina. Zato nujno potrebujemo takšne vlečne konje, kot je naše Raziskovalno izobraževalno središče Dvorec Rakičan, ki je izjemno aktiven pri pridobivanju evropskih projektov. Tu gre sicer večinoma za evropske projekte manjše vrednosti, a korak po koraku se nabere in lahko postopno obnavljamo grad, to pa potem odpira možnosti za dodatne dejavnosti v dvorcu," je povedal.
Na zanimiv način je mogoče tržiti tudi neobnovljene dele. Bardeau kot dober primer izpostavlja grad Grad na Goričkem, kjer so v sodelovanju s Pavlovo hišo in avstrijskim društvom Hochsommer postavili v še neobnovljene sobane razstavo sodobne umetnosti Hedonizem 2020-2021. "Turizem na gradu je ena od možnosti za pridobitev sredstev za obnovo grajskega poslopja, pa tudi za razvoj lokalnega gospodarstva, saj imajo s tem koristi tudi ponudniki namestitvenih zmogljivosti, gostinci, vinarji in tako naprej," je povedal za STA ta teden ob robu strokovne ekskurzije po slovenskih gradovih v mreži Cesta gradov.
Pogled na ptujski grad in trg v živo preko spleta https://t.co/YwcyqSbxMW #turizem
— STAkrog (@STAkrog) January 10, 2021
Novo na Metroplay: Aljoša Bagola in Matej Šarc│1, 2, 3 ... bis! Podkast Slovenske filharmonije
