Glasbena šola, šport, tuji jeziki, umetnostno izražanje, gledališki abonmaji in raznorazne delavnice za otroke so dejavnosti, na katere starši vozijo svoje otroke v popoldanskem času in med vikendi, v veri, da jim bodo pomagale v življenju. Imajo prav ali samo iščejo izgovor za svojo lenobo?
Danes je na voljo široka paleta popoldanskih aktivnosti za otroke. Starši izbirajo med vsem od klasičnih tečajev, kot so klavir, ples, nogomet in slikanje, do modernejših, kot so pedokinetika, Montessori urice, dihanje za otroke, Brainobrain, joga za otroke in kitajščina.
Tečaje lahko otroci začnejo obiskovati že kot dojenčki. Med najbolj priljubljenimi so plavanje, jogica, angleščina in glasbene urice. Do tretjega leta otroci tečaje obiskujejo v spremstvu staršev, po tretjem letu pa samostojno.
Nekateri starši z veseljem izkoristijo vse ponujeno in si že manejo roke nad uspehi svojih otrok, medtem ko drugi verjamejo, da je najbolj neprecenljiv čas, ki ga otroci preživijo doma.
Finančni in časovni zalogaj
Starši z željo po čimvečji podpori otrokovemu razvoju mesečno plačujejo precejšnje vsote denarja. Tečaj Brainobrain, ki poteka enkrat tedensko, na primer stane 90 € na mesec + material. Montessori urice pridejo od 13 € na obisk, angleščina okoli 40 € na mesec, prav tako plesne urice.
Popoldanske dejavnosti so tudi časovno zahtevne. Kdor staršem, ki otroke vozijo na razne dejavnosti, očita, da so leni in da se jim ne da ukvarjati z otroki, si verjetno ne predstavlja, koliko časa gre za razvažanje otrok, čakanje in organizacijo celotne družine.
Starši, ki so pripravljeni vložiti svoj denar in čas, so statistično gledano višje izobraženi in finančno bolje preskrbljeni. Ponavadi izhajajo iz svoje dobre izkušnje in navad, ki so jim jih privzgojili njihovi starši. Srčno verjamejo, da bo otrok z dobrim znanjem angleščine ali računalništva uspešnejši od sovrstnikov.
Čas, ki bi ga lahko preživeli doma, izkoristijo v najboljši veri da bi otroku omogočili optimalen razvoj in ga preskrbeli s kompetencami, ki jim bodo prišle prav v zasebnem življenju in v karieri. Katere dejavnosti bodo izbrali za svoje otroke, je odvisno od njihovih življenjskih prioritet, želja in zanimanj otroka.
Prednosti
Otroci, ki so popoldanske aktivnosti obiskovali kot otroci, pričajo o mnogih prednostih, ki so jim jih te nudile v življenju. Enako opažajo najstniki, ki so še vedno del tečajev, skupin ali delavnic izven šole.
Ko govorijo o svojih interesnih dejavnostih, jim pripišejo zasluge za svojo sposobnost organizacije časa, uspeh v šoli, samozavest in socialne spretnosti. Mladi odrasli trdijo, da jih pripadnost in ambicije držijo na pravi poti.
O svoji izkušnji je spregovoril Janez Vidmar, Podjetnik in prevajalec v lastnem prevajalskem podjetju Anglos d. o. o., ki je svojim staršem hvaležen za njuno odločitev in trud:
“Staršem sem hvaležen, ker sta me vozila na dejavnosti. Zaradi njih imam danes veliko različnega temeljnega znanja na več področjih, od nekaterih dejavnosti pa danes tudi živim.
V drugem razredu sta me starša vpisala na serijo računalniških tečajev na IJS; basic, logo, assembler. Takrat sem imel od tega zelo malo, ker smo se dejansko učili programiranja, za kar sem bil nekaj let premlad, ampak ostal mi je logičen, algoritmičen, abstrakten in analitično-sintetičen način razmišlanja, ki ga v šoli ali doma ne bi mogel dobiti.
Oče je že v začetku osemdesetih namreč ugotovil, da je v računalništvu prihodnost. Kupil mi je tudi računalnik, Commodore 64. Potem sem v 1. letniku dobil tudi prvi PC, ki sem ga od znotraj in zunaj v celoti naštudiral in programiral za svoje in očetove potrebe.
Neposredno sicer nikoli nisem živel od programiranja ali nekega IT dela, ampak čez dolga leta do danes sem verjetno prihranil ogromne količine denarja, ki bi brez poznavanja šle za sestavljanje računalnikov, inštalacije programov, diagnosticiranje in odpravljanje težav.
Podobno je bilo z jeziki. Moja dva sta trdila, da ti znanja, sploh jezikov, ne more nihče vzeti, odpira pa ti vrata v svet. Ker smo živeli v tujini do mojega četrtega leta starosti, sem se angleščine navlekel sproti.
Na sredini osnovnošolskih let sem začel hoditi v Pionirski dom na francoščino, kako leto kasneje pa še na nemščino. Na gimnaziji sem se potem odločil za jezikovno smer s temi tremi jeziki. Francoščina in nemščina mi sicer nista nikoli tako zelo ležali, ampak enako kot pri programiranju, ti nekaj neoprijemljivega za vedno ostane.
Podobno uslugo je naredil mojemu očetu njegov oče, ki ga je namesto študija medicine usmeril v študij elektrotehnike, ki je bila v petdesetih popolnoma nova panoga. Upam, da bom tudi jaz pri svoji hčerki uspel identificirati neko novo panogo, ki bo tudi njej zanimiva in na dolgi rok tako koristna.”
O prednostih pričajo tudi strokovnjaki. Strokovni pedagoški kader plesne šole Plesno mesto, ene največjih plesnih šol za otroke pri nas, razmišlja takole:
“Če se z otrokom veliko igrate zunaj in pod streho, če je ta igra tudi gibalna, motorična, spretnostna, če otrok pridobiva na ravnotežju, motoriki, spoznava različne gibalne vzorce, športe, krepi muskulaturo, vezi in sklepe, je to odlično in popoldanska aktivnost v šoli ali društvih ni nujna.
Zagotovo pa igra doma s straši in vrstniki ne more nadomestiti vsega, kar nudijo druga okolja, sploh pa ne more nadomestiti udejstvovanja v športu, sodelovanja z ekipo in sooblikovanja večje celote.
Udejstvovanje otrok v plesu dviguje samozavest, otroci se znajo postaviti na »svoje« mesto, spoznajo kaj pomeni prizadevno vaditi in zaradi tega znati, doseči cilj.
Plesanje v prostoru, v skupini ali med pari pomeni nešteto »možganskih iskric« – naj grem grem levo, desno, upočasnim, pohitim, počakam.
Pri plesu v skupini vsak plesalec nosi odgovornost, da pleše tam, kot je pričakovano, da pleše to, kar je pričakovano, da zaupa soplesalcem, ki postanejo njegovi prijatelji in tako izpolni delček celote.
Previdno!
Čeprav so popoldanske dejavnosti dobra naložba v otrokovo prihodnost, je zelo pomembna izbira prave dejavnosti. Popoldanske dejavnosti, ki jih izberejo starši na podlagi svojih interesov, niso nujno prava izbira.
Manca Sever Žumer, diplomirana vzgojiteljica in študentka Zakonskih in družinskij študij, pravi:
“Menim, da je pri popoldanskih aktivnostih bistvenega pomena iskrenost do sebe in otroka, zakaj si starš nekaj želi za otroka in ali otrok z dejavnostjo v resnici zadovoljuje potrebo starša.
Danes je družba na splošno zelo storilnostno naravnana in prevladuje mnenje, da moraš biti uspešen in čim boljši. Mislim da ogromno staršev izhaja iz strahu, da njihov otrok ne bo uspešen, s čimer močno pritiskajo na otroka.
Zagotovo so aktivnosti, ki otroka zadovoljujejo, zanimajo in spodbudijo njegov razvoj oz. dopolnijo izobraževanje. Dobro pa je, da teh aktivnosti ni preveč. Predvsem pomembno vodilo v mojem pogledu je prazen prosti čas.
Otroci in starši nujno potrebujejo tudi prazen prosti čas, ko nimajo nobenih načrtov. Tako prazen, da jih skoraj že malo nervira.
Vajeni smo, da vedno nekaj delamo in nekam hitimo. V resnici pa, ko se ustavimo, sprostimo prostor čustvom, da se izrazijo. Čustva se takrat sprostijo tudi pri otrocih. Takrat moramo biti z njimi, zdržati z njimi.
Prazen prosti čas je nujen. Takrat otroku postane dolgčas. Dolgčas budi kreativnost. Kreativnost spodbudi zaupanje vase in dojemanje, da nekaj zmoremo, znamo.
Moje mnenje o dejavnostih je pozitivno, če otrok te rad obiskuje in če jih ni preveč.
Koliko je preveč, je odvisno do otroka. Za nekoga je že ena preveč, koga pa je potrebno brzdati in jih omejiti tako, da bo še vedno ostalo dovolj praznega prostega časa.
Definitivno so dejavnosti boljše od gledanja televizije in računalnika. Na dejavnostih lahko danes, ko je manj igre okoli blokov in po naselju, otrok spozna nove prijatelje in se socializira."
Otroci potrebujejo igro
Vedno več staršev in strokovnjakov poudarja, da je dejavnosti lahko hitro preveč. Otroci in starši so preobremenjeni, manjka pa jim igre, skozi katero se otroci največ naučijo.
Otrok naj bi po njihovem mnenju v predšolskem obdobju sploh ne obiskoval dejavnosti oz. obiskoval maksimalno eno na teden. V času osnovne šole pa maksimalno dvakrat tedensko, dejavnost, ki ga zares zanima.
“Če izhajamo iz dejstva, da je družina 'varno okolje' in da predšolski otrok v dopoldanskem času svojo 'čustveno malho' prazni, je čas s starši in v domačem okolju izrednega pomena. Ravno tako v prvem razredu,"
pove Petra Paver, diplomirana vzgojiteljica in svetovalka v Zavodu za zdravo in varno vzgojo in nadaljuje z opisom svojih izkušenj:
"Kolikokrat se zgodi, da so otroci, ki obiskujejo popoldanske aktivnosti že v vrtcu, v stiski. Prosijo, da ne bi šli, nočejo nastopati. Ničkolikokrat poslušam, da so utrujeni popoldan, da se jim ne da na aktivnosti in da bi radi doma 'počivali'. To povedo tudi starši, ko želijo otrokom obogatiti vikend z raznimi aktivnostmi in izleti, a si otrok želi samo biti doma.
Aktivnosti v predšolskem obdobju defitnivno, po izkušnjah, ne. Gibanje: s staršem v gozd, na travnik, za potok. Druge cilje 'polovi' v vrtcu. Glasba, ples: kaj je lepšega, kot se zavrteti z mamo po dolgem dnevu v vrtcu, drugi cilji za starostno obdobje so pokriti z VIP v dopoldanskem času.
Otrok pri treh letih res ne ve, zakaj mora še popoldan na aktivnosti in proč od staršev. Če pa (predšolski) otrok res hoče vsak dan nekam hoditi, samo, da ni doma in da ima mogoče še kakšna odstopanja v obnašanju - pa lahko iščemo vzroke v 'ne-varnem' domačem okolju".
Prisluhnite otroku
Da bodo popoldanske aktivnosti otroku koristile, morajo starši izbirati vsebinsko bogate, strokovno vodene delavnice, kjer bo učenje potekalo skozi igro in jim bo vodja tečaja znal razložiti sistem učenja in njegove cilje.
Tatjana Baligač, vaditeljica in predavateljica Joga za otroke, spodbuja tudi dejavnosti za celotno družino: "Menim, da popoldanske aktivnosti niso izgovor za starše, ki nimajo časa, ampak so lahko prijetna popestritev otrokovega prostega časa.
Prostočasna aktivnost lahko otroku da novo znanje, doživetje, vsebino. Če starši v tem času opravijo kakšen nujni nakup, skočijo po opravkih, oziroma v miru naredijo kar, kar sicer ob prisotnosti otrok ne bi mogli, potem pa se doma spet posvetijo svojim otrokom, se mi zdi obiskovanje popoldanskih aktivnosti v redu.
Seveda, dokler s tem ne pretiravamo, predvsem v predšolskem obdobju, ko menim, da otrok več kot ene dodatne dejavnosti na teden ne potrebuje, saj ima polno dejavnosti že v vrtcu in popoldne potrebuje čas s svojimi bližnjimi, ter varno zavetje doma, v katerem se lahko prosto igra.
Ker sem dolgo izvajala družinsko jogo, ki je bila izvrstno obiskana, sem videla, da si tudi straši želijo aktivnosti, ki bi jih lahko počeli skupaj s svojim otrokom, predvsem v zimskem času, ko smo sicer manj časa na prostem.
Torej ni bil razlog, da želijo starši samo oddati svojega otroka za eno uro na jogo, ampak so pokazali, da to uro želijo izkoristiti in se skupaj naučiti nečesa novega, se med sabo povezati, igrati, zato so ure družinske joge obiskovali skupaj.«
Ko otrok izrazi nestrinjanje z obiskovanjem dejavnosti, želi ostati doma, joka ali na drug način kaže, da je v stiski, za tečaje še ni dovolj zrel. Nič ni narobe, če poskusite spet kakšno leto kasneje.
Pomembno je tudi, da kljub dejavnostim, ostane še dovolj časa za prosti čas, druženje z družino in dolgčas.
Popoldanske dejavnosti: DA ali NE?
Popoldanske aktivnosti lahko obogatijo življenje otroka, mu nudijo podporo tako pri socializaciji kot pri razvoju različnih znanj in spretnosti.
Popoldanske dejavnosti otroku pomagajo organizirati čas, spodbujajo možgane in pridejo prav tudi na karierni poti.
Vendar je nujno upoštevati, da otrok obiskuje dejavnosti, ki ga v resnici zanimajo in ga osrečujejo. Teh pa naj ne bo več kot prostega časa, ki je nujen za razvoj kreativnosti, in več kot časa z družino, ki otroku nudi čustveno varnost.
