Čeprav je od tragične smrti igralca Gašperja Tiča minilo že več let, mati njegovih otrok Nataša Tič Ralijan priznava, da bolečina nikoli zares ne izgine.
Nataša Tič Ralijan, priznana slovenska igralka, že več let pogumno krmari skozi življenje brez očeta njunih otrok, Gašperja Tiča. Čeprav je fizično odšel, njegova prisotnost v njenem življenju ni izginila. Ostal je v spominu, v družinskih zgodbah, v umetniških projektih.
Njune otroke vzgaja sama
Spregovorila je o tem, da ni lahko in da njune otroke vzgaja sama. Po Gašperjevi smrti je vlogo obeh staršev prevzela sama: "Ostalo mi je še čisto malo Gašperjevega dezodoranta in včasih se kar malce namažem z njim in si rečem: saj si mama in oče."
Pove, da je bil Gašper tisti, ki je imel avtoriteto. Sama se ne sili v vlogo vzornice – sinovoma pušča prostor, da si sama izbereta, kaj jima je vredno. To, da ji zaupata, ji pomeni največ.
"Z Gašperjem sva naredila veliko napak, ampak tudi kaj dobrega, saj je nemogoče, da se ne bi pojavile tudi dobre stvari, kadar si iskren. Iskren v tem, da si živ, da na stvari gledaš s humorjem in živostjo, ki sva jo imela oba," pravi.
Kaj počneta njena sinova danes?
Njena sinova sta še na poti oblikovanja: "Človek se v celoti oblikuje do 28. leta in onadva sta še v tej fazi." Ne sili ju v izbire, ne meri ju z akademskimi nazivi ali poklicnimi ambicijami. Bolj kot zunanji uspeh, dosežki in nazivi igralka pri svojih sinovih spremlja notranjo rast.
Časi, v katerih odraščata, so negotovi, nepredvidljivi in pogosto brez jasnih smerokazov. Slovenija, kot jo vidi, ni več kraj, kjer bi bil kdorkoli zares varen pred vplivi manipulacije, nadzora in izgube stika s sabo. Družbeni sistem, ki je nekoč obljubljal varnost tistim, ki so sledili pravilom – diploma, služba, napredovanje – danes ne ponuja nobenih zagotovil. "Danes je tako, da lahko končaš dva faksa ali pa ga sploh ne končaš, lahko narediš magisterij ali doktorat, a v resnici ne veš, kam te bo zaneslo," pravi z zavedanjem, da znanje in papirji ne pomenijo nujno tudi stabilnosti ali notranji mir. Mlade generacije danes nosijo drugačno breme – breme informacij, preobremenjenosti in hkrati pomanjkanja pravega smisla.
Ravno zato sinovoma ne vsiljuje poti, temveč jima daje prostor, da jo poiščeta sama. Ker prava varnost – kot vedno bolj verjame – ne prihaja od zunaj, temveč od znotraj.
Priznava pa, da jo pogosto preplavijo skrbi – ne le tiste vsakdanje, materinske, ampak tudi globlje, eksistencialne. Strah pred prihodnostjo, strah, da se otrokoma lahko kaj zgodi, da ju bo svet prehitro in pretrdo udaril: "Dostikrat sem zaskrbljena zaradi njunih življenjskih bisag, karme, ki jo nosita, ter nalog, ki jih bosta imela. Kot bisago mislim tudi njuna karakterja in navade."
A kljub temu se ne predaja tesnobi. V ospredje postavlja iskrenost, zavedanje in humor – vrednote, ki sta jih z Gašperjem vedno živela in jih poskušala prenesti na sinova.
"Otroci so kot gobe, vse srkajo," pravi. In prav zato sta se z Gašperjem trudila živeti tisto, kar sta želela predati – ne kot popolna starša, ampak kot iskrena človeka. Svoje sinove sta naučila, da delo ni nekaj, čemur se izogneš, ampak nekaj, kar te gradi – tudi ko si utrujen, tudi ko bi najraje odnehal.
Prav zato se danes, ko ju opazuje, ne boji toliko tega, ali bosta izbrala "pravo" pot, ampak bolj, ali bosta znala ostati zvesta sebi. Temu, kar jima je bilo položeno v srce – ne z besedami, ampak z načinom, kako sta njuna starša živela svoje življenje.
"Pot ju bo zanesla tja, kjer bosta imela moč in voljo hraniti belega volka, in ne črnega. Mislim, da bosta bolj hranila belega kot črnega. Danes je ta črni volk zelo lačen in ima toliko taktik, da se niti ne zavedaš, da ga hraniš. Tudi jaz se ne. Mi smo tisti, ki ga moramo preobraziti, ga posvetliti. Morda se bo najprej upiral, potem pa bo zadovoljen," je za Delo razložila vodilo njene vzgoje in življenjske filozofije.
Smrt Gašperja Tiča
Leta 2017 je slovensko javnost pretresla smrt igralca Gašperja Tiča, ki ga je večkrat zabodel Stefan Cakić. 44-letnega igralca so našli mrtvega v stanovanju na Trubarjevi v Ljubljani.
Cakić naj bi dejanje storil v bistveno zmanjšani prištevnosti zaradi kombinacije osebnostne motnje ter alkohola in kokaina, ki ju je užil v času pred dejanjem. Cakić v postopku dejanja ni zanikal, je pa ves čas trdil, da se kritičnega časa ne spominja v celoti in da se je v igralčevem stanovanju zbudil gol in z občutkom, da je bil spolno napaden. Cakić je bil obsojen na deset let zapora, oktobra 2023 pa je v zaporu storil samomor.
