Sebastian Cavazza obožuje veter v laseh: to je jekleni konjiček, s katerih je lani odvihtel vse do Irana (imamo fotografije)

Že po nekaj vrsticah mi je postalo jasno, da igralec Sebastian Cavazza še zdaleč ni le nedeljski motorist, temveč prekaljen motoristični maček.

V "sedlu" motorja je prevozil že lep del sveta, lani ga je pot popeljala vse do Irana. 

Mopede je začel »šraufat« že v najstniških letih, ko sta z bratom privarčevala dovolj denarja za dotrajane dvokolesnike in jih nato z veliko zagona kar sama obnovila. Čeprav letno z motorjem naredi zavidljivo število kilometrov, pa njegovo poglavitno prevozno sredstvo, ob kolesu, ostaja avtomobil.

Všeč so mu kockaste oblike ikoničnih terencev, kar pa se starodobnikov tiče, bi v svojo »zbirko« z veseljem pospravil Mercedesa W113 - slovito Pagodo. 

Za Avtomagazin se je priljubljen slovenski igralec pogovarjal z novinarko Niko Arsovski.

V resnici bi kar pošteno zgrešila, če bi ta pogovor začela z avtomobilizmom. Ste namreč navdušen motorist, imam prav? Ste se nad motorji navduševali že v otroštvu ali šele kasneje?

Res je. V najstniških letih sva si z bratom zaželela mopeda. Ker nama ga starši v strahu pred motorji niso hoteli kupiti, sva s prihranki kupila Pony Expres-a. Moped se je nahajal pod skednjem bližnjega soseda na vikendu.

Ponj sva odšla s samokolnico, ker je bil razstavljen, prekrit s slamo in kokošjimi iztrebki.

Nato sva celo poletje posvetila obnovi in popravilu mopeda.

Kdaj ste naredili izpit za motor?

Izpit za moped že v osnovni šoli, kasneje pa še tistega za motor.

Kater je bil vaš prvi motor? Ste zanj privarčevali sami?

Kot rečeno, najprej je bil Pony Expres, leto ali dve kasneje pa še dva poštarska Kolibrija od Tomosa. En je bil dvobrzinec, drugi pa tako imenovana "Trojka". Za vse sva privarčevala sama in jih tudi sama obnovila.

Odtlej ste zamenjali že vrsto motorjev. Kateri pa je v vas pustil najmočnejši pečat?

Uf, težko bi se odločil za enega samega. Jih je bilo preveč.

Radi sedete tudi na motorje prijateljev in znancev. Nekje sem zasledila, da ste preskusili tudi nekaj cestnih motorjev in čoperjev. Vas noben izmed njih ni tako navdušil, da bi presedlali na kaj drugega?

Vsakega od teh motorjev bi seveda z veseljem imel v svoji garaži. Kljub temu pa mi za potovanja najbolj odgovarja BMW GS 1200.

Nekajkrat ste na motor sedli tudi za potrebe filmov. Mi lahko poveste kaj več o tistem "Belgijcu" iz filma Čamčatka?

Ste me kar presenetili s tem vprašanjem (smeh). Malo ljudi ve za ta film. Ja, tam sem vozil prikoličarja, ki ga je izdelovalo neko belgijsko puškarsko podjetje. Poleg pušk, so izdelovali tudi ta motor s prikolico, ki je imel ročni menjalnik.

Hecna zadeva. Seveda je imel tudi preklop za pogon na kolo od prikolice.

Ker sem vztrajal, da za potrebe filma odpeljem tudi precej zahteven manever, mi je lastnik stalno ponavljal, naj za ta prizor ne pozabim izklopiti pogona od prikolice, sicer bi lahko končal v jarku ali v filmski ekipi in razbil kamero. (smeh)

Katera pa bi bila vaša sanjska filmska vloga v oziru na motorje in motoristične filme?

Verjetno kar tista iz dokumentarnih filmov z Ewanom McGregorjem in Charleyem Boormanom z naslovi Long Way Up in Long Way Round.

Kater motor pa se sedaj skriva v vaši »garaži«?

BMW GS 1200, ker je dovolj zmogljiv in trpežen za daljša potovanja.

Imate morda kak sanjski motor, ki bi ga v prihodnosti želeli preizkusiti?

BMW S 1000 RR, BMW R 1250 RS, pa BMW M 1000 RR.

Od športnih še novega Ducatija Panigale in Superleggera, potem pa so tu bolj potovalne izvedenke, ki me najbolj navdušujejo, saj si na dirkalnih motorjih na daljših turah hitro utrujen.

Predvidevam, da niste le nedeljski motorist, ali pač?

Kje pa. Motor imam predvsem zaradi potovanj.

Kam vse pa ste se doslej z motorjem že zapeljali? Katera je bila vaša najdaljša pot?

Lani sva šla s kolegom Matejem Recerjem na pot preko Turčije, Gruzije in Armenije v Iran in potem čez Kurdistan, Turčijo, Grčijo in Albanijo nazaj do Slovenije.

12.000 prevoženih kilometrov v manj kot mesecu dni.

Od tega je bilo tri tedne čiste vožnje, ker sva ponekod prespala tudi dve ali več noči.

Z motorjem ste vozili tudi po cestah širom po Aziji. Kakšni spomini vas spremljajo od takrat?

Dokler nisem doživel prometa v Teheranu, sem imel Bangkok za najbolj kaotično mesto za motorista.

Pri kateri starosti pa ste naredili izpit za avtomobil?

Pri osemnajstih letih. Včasih sem z avtom delal veliko več kilometrov. Tudi po 100.000 na sezono. Avto je še vedno moje najbolj osnovno prevozno sredstvo, takoj za biciklom.

Imate morda kak sanjski avtomobil?

Toyota Land Cruiser GRJ, ki je v Evropi žal ne moreš kupiti.

Všeč mi je kockasta oblika te izvedbe. Imel pa sem jo tudi možnost izkusiti v Afriki, Južni Ameriki in Aziji.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by @thecoffeecruiser

Kaj pa starodobniki? So vaša šibka točka?

Glede na to, da ima eden od mojih avtov že 21 let, se skoraj bliža starodobniku. (smeh) Takoj bi imel Mercedesa Pagodo.

Kaj vas za volanom najhitreje spravi ob živce?

Ljudje, ki ne znajo voziti.

Za kater prekršek pa bi si najhitreje prislužili kazen?

Najhitreje za hitrost. Pa ne po mestu, seveda.

Novo na Metroplay: Nuša Lesar o najlepšem letu svojega življenja, materinstvu in delu voditeljice