Politik, ki bo na jesenskih volitvah kandidiral za predsednika, ima zelo slavnega dedka.
Slavko Pengov je v slovensko kulturno dediščino zapisan kot slikar z najobsežnejšim opusom monumentalnega stenskega slikarstva 20. stoletja na Slovenskem, saj je s freskami in mozaiki poslikal številne cerkve in profana poslopja.
Dedek znanega politika
Med njegova najpomembnejša dela sodijo freske v župni cerkvi na Bledu 1932-1937, freske na stavbi mizarskih delavnic na Žalah v Ljubljani, mozaiki v vladni vili na Bledu 1947, freske v palači CK v Beogradu 1948, freske v prostorih FNT v Ljubljani 1950 in freske v palači Skupščine RS 1958.
Med drugim je avtor freske, ki krasi preddverje Državnega zbora Republike Slovenije. Leta 1951 je prejel Levstikovo nagrado, leta 1959 pa za poslikavo Skupščine še Prešernovo nagrado.
Njegov vnuk je predsedniški kandidat Anže Logar. Logar se je rodil po njegovi smrti - za vedno se je slikar poslovil 6. januarja 1966, medtem, ko se je njegov vnuk rodil deset let kasneje, natančneje 15. maja 1976.
O znameniti stenski poslikavi
Zgodovino Slovencev od naselitve do danes predstavlja freska, ki jo je v preddverju velike dvorane v letu 1958 naslikal Logarjev dedek.
Kar 67,4 metra dolga in 1,4 metra visoka freska v časovnem traku prikazuje zgodovino slovenskega naroda od preseljevanja ljudstev do obdobja po koncu druge svetovne vojne.
Slavko Pengov je bil za to nalogo najprimernejši izbor, saj je bil v petdesetih letih nedvomno najbolj priznan slovenski freskantski slikar, obenem pa je s svojimi dotlej izvedenimi monumentalnimi stenskimi poslikavami v Vili Bled, palači CK ZKJ v Beogradu, na rudarski fakulteti v Ljubljani in v občinski skupščini v Novi Gorici izpričal najbolj pravoverno in dosledno razumljeno različico slovenskega socialističnega realizma.
Anže Logar, kot ga nismo vajeni: "Več časa bi moral preživeti s hčerkama."
Novo na Metroplay: Ajda Rotar Urankar in David Urankar iskreno o zakonu in težki življenjski preizkušnji