Davor Dujmović je simbol izgubljenega talenta, ki je s svojo nepozabno igro zaznamoval jugoslovansko kinematografijo, a njegovo življenje se je tragično končalo pri komaj 29 letih.
Davor Dujmović je bil eden najizrazitejših igralskih talentov nekdanje Jugoslavije. Njegova kariera, ki je doživela meteorski vzpon z vlogami v filmih legendarnega režiserja Emira Kusturice, se je končala tragično leta 1999 v Sloveniji. Njegovo življenje je bilo zaznamovano s slavo, bolečino in neusmiljenim bojem z zasvojenostjo.
Zaslovel po naključju
Davor Dujmović, rojen v Sarajevu, je bil otrok iz skromne družine, ki je sanjal o karieri pianista. Vadil je predvsem ponoči v šolski učilnici, ki mu jo je na skrivaj odklepala znanka njegove matere. A usoda je imela za njega drugačne načrte.
Njegovo filmsko pot je zaznamovalo naključje, ko ga je Emir Kusturica opazil v sarajevskem lokalu blizu tržnice Markale, kjer je Davor pogosto obiskoval očeta. Kusturica ga je povabil na avdicijo za film Otac na službenom putu (Oče na službeni poti), kjer je navdušil in prejel svojo prvo filmsko vlogo. Film, ki je leta 1985 prejel zlato palmo v Cannesu, je Dujmovića postavil na zemljevid filmskega sveta.
Uspeh z glavno vlogo v filmu Dom za obešanje
Pravi preboj je prišel s filmom Dom za obešanje (1988), kjer je pri vsega 18 letih zaigral Perhana, mladeniča z romskim poreklom. Njegova izjemna igra in karizma sta filmu prinesla kultni status, Davor pa si je prislužil primerjave z največjimi igralskimi imeni, vključno z Dustinom Hoffmanom. "Perhan je bil kot usoda. Ta vloga bo živela še dvesto let," je Davor dejal v enem izmed intervjujev.
Zvezda, ki je ugasnila prezgodaj
Kljub obetavni karieri je bil Davorjev osebni boj vse večji in večji. Že v zgodnjih devetdesetih letih se je zapletel v svet heroina, kar ga je zaznamovalo za vse življenje. "Heroin prinese le trpljenje. Te izkušnje ne bi privoščil niti svojemu najhujšemu sovražniku," je priznal.
Zaradi vojne v Bosni in Hercegovini se je preselil v Beograd, kjer je sodeloval v še enem Kusturičevem mojstrskem delu, filmu Podzemlje (1995). Po vojni je odšel v Slovenijo, kjer je s partnerico živel v Novem mestu, kjer se je njegova življenjska zgodba tragično končala. Ironično: junak filma Dom za obešanje si je maja 1999 življenje vzel tako, da se je obesil … Star je bil komaj 29 let.
Davor Dujmović še danes ostaja simbol izgubljenega talenta. Njegove vloge so večne, še posebej tista v Domu za obešanje, ki jo številni ocenjujejo kot eno najmočnejših igralskih kreacij v zgodovini jugoslovanske kinematografije. Njegovo življenje hkrati ostaja opomin na uničujoče posledice zasvojenosti in notranjih demonov. Davor Dujmović, ki je želel biti pianist, je svet osvojil kot filmski igralec in za seboj pustil neizbrisno sled. Njegova umetniška zapuščina bo živela še dolgo, tudi kot opomin na ceno, ki jo pogosto plačujejo največji talenti.
