Dan, ko nas je za vedno zapustila nepozabna Špela Šipek: "Njena smrt za seboj pustila mnogo ran, ki se ne bodo nikoli zacelile"

Špela Šipek je pri svojem delu vedno sledila vrednotam kakovostnega in profesionalnega novinarstva. Njen pečat, zlasti na področju televizijskega novinarstva, je neizbrisen. Na POP TV je delovala od leta 1995, pred tem je bila novinarka oddaje Studio City na Televiziji Slovenija. Septembra 2013 je zapustila POP TV in prestopila nazaj na TV Slovenija, kjer je bila od februarja 2014 urednica oddaje Tarča, ki se loteva aktualnih vprašanj in razkriva zgodbe, ki jih je treba povedati naglas.

Njeni sodelavci so jo imeli za neomajno borko za resnico, človeka, ki ni prenesel nepravičnosti. Ena od njih, dolgoletna novinarka in nekdanja urednica informativnega programa 24UR Tjaša Slokar Kos, je svojo novinarsko pot začela istega leta kot Špela - 1995. Ob tej obletnici je z nami delila svoje boleče, a srčne spomine in občutke.

"26. marec je zame vedno bil poseben dan, ker je to rojstni dan moje mame. 26. marca 2015 smo v Suzanini (Lovec) pisarni, kjer je domoval Epilog, rezali torto in nazdravljali na rojstne dneve, ko je v tisti lepi, brezskrbni in veseli dopoldan zarezal telefonski klic Matije (Stepišnika). Umaknila sem se v sosednjo pisarno, in ko mi je rekel, da je Špela umrla, sem lovila sapo, se sesedla na stol in medtem s kotičkom očesa opazovala Suzano, ki je več kot očitno prejela klic z enako vsebino od Katje (Šeruga). Vsi smo bili v popolnem šoku. Čeprav Špele takrat ni bilo že leto in pol z nami in se je preselila na Tarčo, je bila še vedno ena od nas. Skupaj smo začeli na Popu, skupaj rasli, se učili novinarstva, žurirali, se obiskovali z otroki, preživljali skupaj dneve in dneve. Razmišljali o medijih, dobre novinarske zgodbe so nas "drajvale", krivica jezila. Špela je bila taka čista novinarska duša. Ni ji dalo miru, ko je bila prepričana, da ima prav. In za svoj prav se je vedno borila. Ker je vedela, da nikoli nismo dovolj dobri, da je vedno lahko še boljše. Špelina smrt je za seboj pustila mnogo ran, ki se ne bodo nikoli zacelile. Njihova domača hiša na Koroškem je bila od takrat naprej samo še ena žalostna hiša, po njeni smrti tako zelo tiha. V novinarstvu, draga moja Špela, je pa tudi vedno več žalosti kot veselja. In gluho tišino vsake toliko prekinejo obupani kriki še zadnjih romantikov, ki imajo tako zelo radi novinarstvo. In nemočno gledajo, kako izginja kakovost, dobri avtorji postajajo presežki. Prepričana sem, da si s seboj vzela veliko dobrih knjig, Ipad in starih dobrih časopisov. Če kaj, potem imaš vsaj slovensko medijsko krajino v lepe spominu. Mi imamo tebe v najlepšem," se je z besedami poklonila svoji novinarski kolegici, ki je odšla mnogo prezgodaj.

Šipek je pustila neprecenljiv pečat v slovenskem novinarstvu. Skupaj z dolgoletnim sodelavcem na POP TV Tomažem Perovičem je leta 1998 napisala strokovno knjigo TV novice, ki jo študenti novinarstva uporabljajo kot študijsko gradivo. Na ljubljanski fakulteti za družbene vede je sedem let delovala tudi kot asistentka, nato pa dve leti kot nosilka predmeta na področju televizijskega novinarstva, so pred leti zapisali pri Slovenski tiskovni agenciji (STA).

Njen trud in predanost do dela nista ostala neopažena. Leta 2002 je Špela Šipek dobila nagrado Društva novinarjev Slovenije za izstopajoče novinarske stvaritve v letu 2001. 2015 pa so ji posthumno namenili nagrado čuvaj/watchdog za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva. Toda njena največja zapuščina niso le nagrade in priznanja – to so njene zgodbe, njene vrednote in spomini tistih, ki so imeli srečo, da so jo poznali in z njo delali.

Novo na Metroplay: Prof. dr. Uroš Ahčan o definiciji lepe ženske in kaj pravzaprav je lepota | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem