Super par: Rale in Eva po šovu razkrila, kaj jima je ta izkušnja prinesla

Po šovu Super par sta Eva in Rale za Metropolitan.si odgovorila na nekaj vprašanj.

So bila vajina pričakovanja glede šova Super par pred vstopom drugačna od realne izkušnje?

Eva: Ne glede na vse, kar se je zgodilo v šovu, je bila celotna izkušnja zelo lepa in pozitivna za naju. Nisva pa edino pričakovala, da bo toliko taktik in spletk, že od prvega izločanja oziroma vročega stola.

Sta pričakovala takšne izzive? Kaj je bilo najtežje?

Eva: Sami izzivi so bili približno takšni, kot sva jih pričakovala. Sama sem mislila, da bo morda še kakšen brutalen v stilu skoka s padalom ali pa, da bomo morale ženske jesti kaj res nagravžnega. Tako da so nas vseeno malo šparali, spet z druge strani, ko pomislim, da sem stala z nogami med mišmi, kačami in črvi, si pa rečem: Huh, na trenutke je bilo vseeno kar "na hard". (smeh, op. a.)

Rale: Ker sva na finalni dan odigrala tudi predfinalni izziv, se lahko pohvaliva, da sva odigrala največ izzivov od vseh tekmovalcev: 19.

Kaj vama bo najbolj ostalo v spominu?

Eva: Sama ne bom nikoli pozabila, kako so se mi vlekle sekunde, ko sem z nogami stala med živalmi. To je bil za mene eden izmed najtežjih izzivov, kjer sem dobesedno doživljala grozo (smeh). Z druge strani pa sem izjemno ponosna na sebe, da sem premagala svoj največji strah. 

Rale: V spominu ostajajo vsi dogodki iz hiše, vključno z vsemi izzivi, potovanji iz Logatca v studio v Ljubljano, vse je trajalo pravzaprav samo 19 dni, zdelo pa se veliko dlje, ker se je toliko tega zgodilo vmes.

Ste se pari v teh dneh med seboj povezali, se je stkalo še kakšno novo prijateljstvo?

Eva: Sama sem mislila, da smo zgradili nek lep, kolikor toliko pristen odnos, zdaj pa žal ugotavljam, da je bilo vse del spletk in taktik.

Rale: Mogoče to velja bolj za ženske kot za moške. Ker mi drugače procesiramo stres in samo dogajanje v hiši. Ko pogledamo za nazaj, je energija med nami ne glede na vse bila zelo dobra, je pa res, da na televiziji vidiš stvari malo drugače, kot si jih tam doživljal.

Ko danes gledata nazaj, bi kaj spremenila? Bi kaj naredila drugače?

Eva: Ne, nič ne bi spremenila. Bila sva točno taka, kot sva.

Sta pričakovala, da bo šov tako naporen in stresen? 

Eva: Iskreno, niti ne. Mislila sva, 19 dni, imava to, hitro bo minilo. Potem pa sva ugotovila, da je največja finta psihološka preizkušnja. Čakanje na izzive, kaj bo, bomo spet stali med živalmi, bo izziv povezan z višino … To čakanje "pred neznanim" je lahko izjemno stresno.

Rale: Vsak dan te spremlja živčnost v trebuhu, ki se je ne moreš znebiti, pa čeprav si rečeš "saj je samo igra". Ampak v trenutku, ko se igra začne, vse izgine. 

Prišla sta do velikega finala, potem pa, padla v vodo … Kako bi opisala tisti trenutek, ko vama je zmaga ušla le za las?

Eva: Iskreno povedano, nisva bila razočarana. Dala sva vse od sebe, žal se ni izšlo. Za nama je bil ta dan že en izziv, Rale je imel poškodovano zapestje, poleg tega pa sva imela še težjo torbo (15 kg proti 10 kg), ki se je po pol ure že zelo poznala. Raleta pa je povrh vsega v uho pičila še čebela. Preprosto nama ni bilo namenjeno.

Rale: Vmes me je kar nekajkrat zamajalo in ko daš to čez, dobiš občutek, kot da ne moreš pasti. Proti koncu smo morali prijeti torbo z eno roko in tu sva prijela vsak z desno diagonalno, kar se je izkazalo kot napačna poteza, ker naju je zaradi tega začelo razdvajati. Dvakrat sem naju poskušal zbližati nazaj in v drugo sem padel. Še mene je presenetilo. 

Privoščita zmago Maticu in Indiri?

Eva: Seveda, zmago bi privoščila vsakemu.

Rale: Vedno je lepo zmagovati, na žalost nama v zadnji igri ni uspelo, a jima vseeno čestitava za zmago že zaradi vseh iger, v katerih sta bila zelo dobra. Je pa finale bil zanimiv kontrast - njiju, ki sta do finala skoraj vse izzive zmagala, in naju, ki sva šla čez "brda in doline", preživela dva stola, če bi zmagala, bi bilo že kičasto. (smeh, op. p.)