Urška Klakočar Zupančič, predsednica Državnega zbora Republike Slovenije, je bila častna govornica letošnje prireditve Ona 365. Dogodek je zaznamoval nepričakovan razplet in njen presunljiv govor.
Na letošnjem izboru Ona 365 v Mestnem gledališču ljubljanskem je prvič v zgodovini prišlo do neverjetnega preobrata. Zmagalo je namreč vseh deset nominirank, njihova zmaga pa je bila podkrepljena z močnim družbenim sporočilom.
Pred mikrofon je kot častna govornica stopila prva predsednica Državnega zbora Republike Slovenije Urška Klakočar Zupančič, ki je za to posebno priložnost izbrala svetlikajočo zeleno obleko in seveda rdeče salonarje, ki so postali njen zaščitni znak.
V svojem govoru je najprej nagovorila vse zbrane, nato pa čestitala vsem nominirankam. Poudarila je, da nas planet opozarja, "da smo s pretiranim izkoriščanjem omejenih naravnih virov kot civilizacija skrenili s prave poti. Skrbi me. Pa čeprav sama tudi živim tako."
Po njenih besedah svet in naša globalna družba zdaj bolj kot kdaj koli prej potrebujeta več besed in dejanj, ki bodo poudarjala koncept miru, razumevanja in sožitja, bodisi z naravo ali med nami ljudmi.
"Res nas je lanska naravna katastrofa v Sloveniji združila. Tudi v preteklosti smo znali v trenutkih krize stopiti skupaj. A žal to ni trajalo dolgo. Kaj kmalu smo bili predvsem v politiki, katere del sem tudi sama, spet priča nestrpnosti in dialogu gluhih. Tako kot domala povsod v tem nemirnem in negotovem svetu.
Ljudje smo pač različni. Nič hudega. Prav nasprotno. Če bomo skozi spoznanja o sebi dojeli, da na nas različnost bogati, s soočanjem različnih idej in argumentov pa začeli iskati boljšo podobo sveta, ki ga bomo zapustili prihodnjim generacijam, bomo na dobri poti."
"Dovolj je!"
V neformalnem delu je Urška Klakočar Zupančič dejala, da jo velikokrat vprašajo, kako se počuti kot ženska na visokem političnem položaju, kot prva ženska predsednica državnega zbora: "In vam ne bom lagala, da je včasih zelo težko. Da boli. Da se človek včasih vpraša, ali je vredno."
"Ampak veste, ko k meni pristopijo ženske, starejše, mlajše, tudi dekleta, in mi rečejo, da sem jim na neki način vzor, ker vztrajam, si rečem, da je vredno in da bom stopala še naprej kljub vsem oviram, ki bodo prihajale, in kljub temu da bodo bolele. Pa naj bo to kakšna neprimerna gesta ali pa sovražni govor. Ravno zato, ker ne bom nikoli dopustila, da se kaj takega razpase in da bi bile kaj takega deležne tudi ženske, ki bodo prihajala za menoj. Ker sem prepričana, da bodo prihajale in prav je, da prihajajo."
Druga stvar, ki jo je poudarila je, da se zelo dobro zaveda, da je lahko srečna, da je ženska v tem delu sveta in v tem času: "Prej smo slišali o 17. stoletju, ki sega daleč nazaj, ko je bil popolnoma drug čas za ženske. Pa nam niti ni treba iti tako daleč v zgodovino, da najdemo popolnoma drug čas za ženske, tudi v tem delu sveta. Ampak veste, popolnoma drug čas za ženske obstaja tudi sedaj, sedaj v tem trenutku na drugi strani zemlje. Tam ženska ne more stati na odru, tako kot stojim jaz. Tam ženska ne more svobodno niti na ulico, kaj šele, da bi šla v šolo. Tega se zelo dobro zavedam."
Med drugim je opozorila tudi na trpljenje vseh žensk v delih sveta, ki jih pretresajo nemiri in vojne. Omenila je, da v 21. stoletju zopet doživljamo tragedije in da v njih trpijo "ženske ter naša prihodnost – otroci".
"Ne smemo si zatiskati oči pred tem. Nesprejemljivo je ubijanje žensk in otrok in vseh, ki se ne morejo braniti, pa naj bo razlog kakršenkoli. Zato si bom kot političarka prizadevala, da se združimo ženske v Evropi in svetu ter rečemo: "Dovolj je!"
Celoten govor Urške Klakočar Zupančič si lahko preberete tukaj.
Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere