V okviru programa Life Lynx si je populacija risov na Slovenskem že nekoliko opomogla

Maks se je tako v Sloveniji pridružil trem doseljenim risom iz Romunije - Goruju, Katalinu in Borisu - in drugim domačim risom. Risja populacija pri nas je sicer majhna, lani jih je bilo po oceni stroke približno 20. Priseljeni risi bodo po pričakovanjih stroke pripomogli k zmanjšanju parjenja v sorodstvu in pomagali rešiti dinarsko-jugovzhodno alpsko populacijo risa pred izumrtjem.

Čeprav so Doruja v gozdove izpustili na Hrvaškem, pa je ta teritorij vzpostavil v Sloveniji. Alojzije si je teritorij vzpostavil na južnem Velebitu v bližini Svetega Roka, Pino pa raziskuje severni Velebit in išče primerno območje za vzpostavitev teritorija.

Od "priseljencev" v Slovenijo si je teritorij doslej vzpostavil le Goru, in sicer na Mali Gori. Goru, ki je k nam prišel maja lani, je že v prvem letu tudi uspešno opravil svojo nalogo in prispeval potomko - skupaj z risinjo Tejo sta imela Malo. Mala je v zelo dobri fizični formi in na poti k osamosvojitvi.

Sodelujoči v projektu, katerega glavni cilj je, da imajo domači in priseljeni risi potomce, so poudarili, da je risinja Mala "čudovit simbol nove svetlejše prihodnosti dinarske populacije risa". Kot so zapisali na spletni strani, so zelo optimistični, da je bil Goru letos spet uspešen v Sloveniji, pa tudi na Hrvaškem, kjer je v času paritvene sezone preživel nekaj tednov.

V okviru sedemletnega projekta Life Lynx bodo k nam po načrtih doselili 10 risov. Ti naj bi pomagali obnoviti populacijo slovenskih risov, ki je ogrožena in na robu izumrtja zaradi parjenja v sorodstvu.

Prispevek z naslovom: "Kje sta nova risa?" o ohranjanju risa v slovenskih gozdovih v okviru projekta LIFE LYNX. @RTV_Slovenija @LifeSlovenija @life_program @EKvSloveniji https://t.co/ngGPeo7Uvw

— Zavod za gozdove Slovenije (@zavodzagozdove) January 7, 2020

Novo na Metroplay: “Ljudje mislijo, da je podjetništvo bogastvo brez truda!” | Marko Verdev