Z 28.000 kilometri vodotokov spada Slovenija med vodnate evropske države

Slovenija s približno 28.000 kilometri vodotokov sodi med najbolj vodnate države v Evropi. Mnoge slovenske reke slovijo po bistrosti in neomadeževanosti, bile so tudi navdih pesnikov. Večina jih je v dobrem ekološkem stanju. Slovenija se ponaša tudi s številnimi termalnimi vrelci.

Na okoli 20.000 kvadratnih kilometrih površine Slovenije teče 59 rek, njihova skupna dolžina pa je približno 2500 kilometrov, je razvidno iz publikacije Voda od izvira do izpusta, ki so jo pripravili v Statističnem uradu RS (Surs). Območje Slovenije se deli na vodno območje Donave in vodno območje Jadranskega morja, znotraj njiju pa še na porečja Mure, Drave, Save ter na povodje Soče in povodje jadranskih rek. Skupno je sicer v Sloveniji okoli 28.000 kilometrov vodotokov, kar jo glede na površino uvršča v evropski vrh.

Največji delež ozemlja Slovenije prekriva povodje Donave, ki se izteka v Črno morje, in sicer 81 odstotkov, medtem ko povodje Jadranskega morja prekriva 19 odstotkov površine države. V povodje Donave spadajo tudi najdaljše reke. Prva je Sava, ki od izvira v Zelencih in do meje s Hrvaško meri 221 kilometrov. Sledijo Drava s 142 kilometri, Kolpa s 118 kilometri in Mura s 95 kilometri. Posebnost Kolpe je, da po skoraj polovici njene dolžine teče meja med Slovenijo in Hrvaško.

Po ugotovitvah Agencije RS za okolje iz lanske Ocene ekološkega stanja vodotokov za obdobje 2016-2019 je večina slovenskih rek v dobrem ekološkem stanju, pri čemer pa so rezultati meritev odvisni tudi od merilnega mesta. Podobno velja za temperaturo rek. Nekatere sicer veljajo za toplejše, druge za hladnejše.

Med toplejše spadajo Sava in Krka v spodnjem toku, pa tudi Kolpa, Sotla in Reka. Na drugi strani Radovna, Bohinjska Bistrica, Kamniška Bistrica, Tolminka in tudi Soča sodijo med najhladnejše reke. Medtem ko je temperatura prvih v tem času ponekod že presegla 24 stopinj Celzija, pa druge vztrajajo pri osvežujočih osmih ali devetih stopinjah Celzija, nekatere so celo še hladnejše.

Slovenija pa se ponaša tudi s številnimi termalnimi vrelci, v katerih se temperatura vode tudi pozimi praviloma ne spusti pod 20 stopinj Celzija. Po izkopaninah kopaliških naprav v Rimskih Toplicah je mogoče sklepati, da so se tam kopali že Rimljani. Podobno velja za Rogaško Slatino, ki je po svojih mineralnih vrelcih zlasti zaslovela v 17. stoletju. Radensko slatino pa so odkrili leta 1833, je mogoče prebrati v prispevku Antona Nosana za revijo Geologija iz leta 1973.

Doslej so v Sloveniji sicer odkrili 87 naravnih termalnih izvirov, v katerih termalna voda privre na površje s temperaturo med 24 in 73 stopinj Celzija.

"Admit it, would you like to be in the kayak right now?" Muses #YourShot photographer Hugo Grandcolas, who captured this breathtaking scene on a river in the Slovenian countryside. pic.twitter.com/cCIWVYKz09
— Nat Geo Travel (@NatGeoTravel) March 14, 2021