Za branje knjig ni nikoli škoda časa, trdijo največji slovenski knjigoljubci

Samo odkriti jo moramo, se prepustiti, da nas povabi v svoj svet. Ta je lahko domišljijski ali realen. Tudi preroški, če hočete. Dobra knjiga je priložnost za nas, da z njeno pomočjo odkrijemo, kdo smo, kaj nam je všeč, kaj nas motivira … Ne samo zdaj, v času izolacije, za branje knjige ni nikoli škoda časa.

Maja Čander, publicistka in direktorica Kreativne baze

Ne predstavljam si življenja brez knjig, brez zgodb, brez zapisanih besed. Knjige omogočajo potapljanje v mnogotere svetove, širijo krila domišljije, so najbolj potrpežljive učiteljice in najboljši antidepresiv. Izjemno učinkovito delujejo proti tesnobi in zmedenosti, saj zahtevajo od nas koncentracijo in fokus, ki ga na spletu tako zlahka izgubimo.

V knjigah je vsa resnica sveta, samo odkriti si jo moramo želeti. In kaj potem, če moram biti mesec ali dva doma, s knjigami lahko živim tisočero življenj ... Trenutno berem roman Šumenje Gozda izjemnega hrvaškega pisatelja Damirja Karakaša,  naslednja bo lucidna kriminalka Marka Radmiloviča Kolesar, sledi eden najlepših Handkejevih romanov Žalost onkraj Sanj. Imam to srečo, da mi zaradi bogate domače knjižnice idej za branje najbrž nikoli ne bo zmanjkalo. 

Marjan Žiberna, novinar in pisatelj

Včasih se mi zdi, da mi knjige ne pomenijo kaj dosti. A glede na to, da ves čas nekaj berem, da jih tudi urejam in pišem, sem najbrž malce v zmoti ... Po navadi berem po več knjig naenkrat.

Trenutno je ena od njih Varufakisov Globalni minotaver. Knjiga, ki govori o krizi, ki smo jo ravno dobro prebrodili - in restavrirali sistem, ki nas jo pahnil vanjo. Ne vem pa, ali bi jo v teh okoliščinah priporočal komu v branje.

Urška Kaloper, književna urednica, Mladinska knjiga Založba

Z družino te dni še posebej veliko beremo, ker imamo končno čas za to. Starejša otroka sta se najbolj razveselila petega dela Pasjega moža (strip Dava Pilkeyja v odličnem prevodu Boštjana Gorenca Pižame). Pri šolanju doma nam pomagajo priročnik Planet brez odpadkov in knjige iz serije Kaj in kako oziroma Pustolovec.

Skupaj veliko listamo po Mojih najljubših receptih avtorice Annabel Karmel, ker z otroki skoraj vsak popoldan nekaj spečemo. V ta namen so precej v uporabi tudi 5 sestavin Jamieja Oliverja, 220 stopinj poševno Urške Fartelj in Kruharije & cukrnije. Na nočni omarici imam še Vrtnarimo z Jernejo moje ljube avtorice Jerneje Jošar, ker poskušamo (končno!) spraviti v red domači vrt, in Čuječnost Roberta Križaja, ker se mi zdi tale karantenski čas kot nalašč za obračanje navznoter in umirjanje.

Berem tudi Mračno plat ljubezni Rafika Schamija, ki sem jo dobila za rojstni dan, in se veselim čisto sveže knjige Paola Giordana V času epidemije - zdi se mi kot nalašč za trenutno situacijo. Ker imam rada kriminalke, upam, da se bom lahko čim prej zakopala v novo Tess Gerritsen (Igranje z ognjem).

Jurij Hudolin, pisatelj

V zadnjih mesecih sem bil fokusiran v južnoslovansko književnost in tri knjige, ki sem jih z užitkom prebral, prevedel in jim napisal spremne besede; Šumenje gozda Damirja Karakaša in Me med, rdeča ruta in snežinka Semezdina Mehmedinovića, sta pred dnevi izšli, v tisku pa je roman o sodobnih migrantih Ivana Sršena.

V teh dneh sem urejal tudi poezijo režiserja Jana Cvitkoviča, ki sem ji dal za zdajšnji čas pomenljiv naslov Notranje velemesto. Ob večerih me zabava Joseph Heller s Kavljem 22, ves čas pa me obkrožajo kupi knjig in revij, ki navkljub vsej koronatični zmedi še vedno prihajajo na moj naslov.

Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec

Trdno sem prepričana, da nas knjige najdejo, ko jih najbolj potrebujemo. Sama imam to srečo, da si zaradi redne službe in urejene stanovanjske situacije v času krize lahko privoščim mirno branje svojih najljubših naslovov. Knjige mi v teh času nudijo predvsem prikaz drugačnega sveta, potencial boljše družbe, ogledalo sebi. Prek pogovorov o knjigah pa imam občutek, da sem še vedno del velike skupnosti.

Knjige omogočajo tudi odmik od nenehnega brenčanja v glavi, številnih novic in groznih dejstev, ki prihajajo z vsega sveta. So moje pomembne zaveznice.

Knjiga, ki me je v zadnjem času najbolj presunila in navdušila, je Adna, Samire Kentrić. Knjiga je likovna in tekstovna mojstrovina, ki govori o upanju, pogumu in iskanju smisla. Imamo jo v postelji in jo z veseljem prebrskam pred spanjem.

Ponovno berem tiologijo Hrup in kaos Patricka Nessa. Dogaja se v svetu, v katerem živijo sami moški. Slišijo misli drug drugega, ki odzvanjajo kot hrup. Ko v ta svet vstopi ženska, po dolgem času slišijo tišino. Napeto branje, ki odpira številna pomembna vprašanja sodobnega sveta. Ko me je strah, v roke vzamem Piko Nogavičko. Ko jo berem, dobim občutek, da bom vse zmogla. V vsakem od nas se skriva deklica s pisanimi nogavicami, kitkami in neizmerno močjo.

Feri Lainšček, pisatelj

Vprašanje ste zastavili nekomu, ki ta čas predvsem piše. Pa vendar. Ravno sem odložil knjigo ameriške avtorice Kelly Regan Barnhill z naslovom Deklica, ki je pila mesečino. Gre sicer za delo, ki je namenjeno mladim bralcem, avtorica je leta 2017 zanjo prejela Newberyjevo medaljo za najboljšo otroško knjigo, a jo mirno priporočim tudi odraslim.

Gre namreč za eno lepših fantazijskih in poetičnih zgodb, ki sem jih bral v zadnjem času. V spominu pa se mi je nekako zataknil še en roman ameriške avtorice, ki ima sicer litovske korenine.

To je Ruta Sepetys in njena pretresljiva knjiga z naslovom V morju zrnce soli. Roman temelji na resničnih dogodkih s konca druge svetovne vojne in popisuje tragedijo beguncev z ladje Wilhelm Gustloff, ki jo je torpedirala ruska podmornica. Nisem vedel, da se je takrat na morju zgodila še večja tragedija, kot je bil potop Titanika.

PREBERITE ŠE: Biblos te dni beleži nenehno rast, na voljo tudi najnovejše e-knjige! ALI Aktualne številke revij si lahko naročite na dom, poštnino za vas plačamo mi!

Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj