Komaj smo se v Sloveniji navadili na praznovanje noči čarovnic, ki smo jo v 90. letih začeli prevzemati iz zahodnoevropskih držav in ZDA, je letos pred nami 31. oktober, ko bo treba spoštovati ukrepe za zajezitev epidemije. Glede na to bomo morali biti še bolj ustvarjalni, da bo najstrašnejša noč v letu takšna, kot mora biti.
Komercialne dejavnosti ob noči čarovnic bodo letos odpadle. Tam, kjer menijo, da brez čarovnij in naježene kože ob grozljivih filmih ne gre niti v času epidemije, pa so vsebine prenesli na internet in druge načine sodobne komunikacije. V Ljubljani so denimo v digitalnem mladinskem centru javnega zavoda Mladi zmaji v tem tednu za otroke nad 10 let in mladostnike, ki imajo jesenske počitnice, pripravili ustvarjalni umetniški izziv na to temo, v Šiški pa teden Ojoj! Horror.
Doma različne možnosti od dobrega duhca do karaok s strašljivimi pesmimi
Po družbenih omrežjih in na različnih spletnih straneh se vrstijo ideje, kako se zabavati za noč čarovnic tudi ob omejitvah zaradi covida-19. Po eni od njih se lahko spremenimo v dobrega duhca in na pragu prijatelja ali soseda pustimo vrečko dobrot. Lahko pripravimo kviz na temo, ki se dotika noči čarovnic, denimo o grozljivih filmih in knjigah, ali organiziramo karaoke s strašnimi pesmimi v še strašnejših kostumih.
Ljubitelji gravžastih jedi kar tekmujejo, kdo bo pripravil bolj odvraten recept. Eden od njih je brie mumija iz koluta sira brie, ovitega v trakove listnatega testa, in s črnimi olivami za oči med njimi. Komur pa je ljubši motiv groba, bo lahko spekel čokoladno pecivo, za nagrobnik pa na košček peciva postavil vanilijev keks.
Tako pri peki kot tudi pri krašenju stanovanja v slogu najstrašnejše noči v letu, pri katerem ne smejo manjkati oranžni baloni in črni pajki, nam lahko pomagajo otroci.
Zaradi vladnih ukrepov letos ne bo niti tradicionalnega maratona grozljivk v ljubljanskem Kinodvoru, kar pa še ne pomeni, da bodo ljubitelji tega groznega žanra tokrat ostali brez njih. Maraton si namreč lahko pripravijo sami doma.
V ZDA praznik živijo
Noč čarovnic ima svoj izvor v keltskem prazniku samhain. Kelti so ga praznovali 1. novembra, ki se začne po nekdanjih predstavah že s predvečerom. Verjeli so, da mrtvi na ta dan poslednjič pridejo v svet živih. Praznik je pri Angležih kasneje z nastopom krščanstva, ki so ga začeli prevzemati v 4. stoletju, prekril halloween, kar je skrajšana oblika za "all hallows' eve" oz. za predvečer dneva vseh svetnikov. V ZDA so ga prenesli prav angleški izseljenci.
Halloween, kot ga je v 80. letih spoznal v ZDA, medtem ko ga v Sloveniji še nismo poznali, se mu je takrat zdel zabaven. "Zdelo se mi je špasno, ko so pred vrata postavljali izrezljane buče s svečami," se je spominjal politolog, ekonomist in sociolog.
Še zlasti po njegovih besedah prinaša veliko veselja otrokom. Ti našemljeni v čarovnice in duhce na predvečer hodijo od vrat do vrat z besedami "Trick or treat", kar pomeni vabilo k darovom, sicer naj bi dom zadela nesreča. Po domovih jih obdarijo z bonboni, dobijo pa lahko tudi denar.
Po verovanju Keltov so se v tem času na zemljo vračale duše prednikov
Kelti so čas samhaina po pojasnilih etnologov razumeli kot liminalno obdobje, torej obdobje, ko je lažje preiti meje med tostranstvom in onostranstvom. Tako so verjeli, da je treba duhove, ki naj bi v tem času prišli na zemljo, pomiriti, da bodo ljudje in živina preživeli zimo. Zunaj so jim kot darove puščali hrano in pijačo.
Prav tako so verjeli, da se v tem času na svoje domove vračajo duše prednikov. Prirejali so praznovanja, ki so se jih po takratnem verovanju udeležile tudi te duše, v maskah pa so hodili od hiše do hiše, deklamirali in v plačilo dobili hrano.
Tesno povezavo, ki jo v posameznih delih sveta še vedno negujejo z duhovi umrlih, pa je pogosto opazil tudi Ferfila na svojih številnih potovanjih. Na Japonskem, kjer je prevladujoča veroizpoved šintoizem, po njegovih besedah poznajo obred pogovarjanja z duhovi umrlih, ki se ga ženske učijo v posebnih šolah. V Mehiki pa tisti, ki so ohranili predkrščanska verovanja, verjamejo, da se duše umrlih v času od konca oktobra do začetka novembra začasno vrnejo na zemljo in jim zato s cvetnimi listi in svečami olajšajo pot s pokopališča do doma.
Pripravila: Polona Šega
Novo na Metroplay: Ines Erbus o avtoimuni bolezni, ljubezni do hrvaščine in potovanjih
