Naj vas ne zaslepi privlačna lokacija ali bleščeča fasada, bodite pozorni tudi na gradbene materiale, morebitne napake ...
Nakup stanovanja je lahko zahteven in dolgotrajen proces, pri katerem se pogosto poraja vprašanje: izbrati novogradnjo ali starejšo stavbo? Čeprav so novogradnje na pogled privlačnejše in modernejše, pa lahko videz pogosto vara.
V veliko primerih namreč nove stavbe že po nekaj letih začnejo kazati resne pomanjkljivosti – od luščenja fasade, razpok na stenah, vlage do zamakanja s strehe. Številni lastniki stanovanj se pritožujejo nad slabo izvedenimi gradbenimi deli.
Srbski arhitekt Marijan Zlatanović je v pogovoru za Nova.rs poudaril, da mora vsaka stavba med svojo življenjsko dobo izpolnjevati osnovne zahteve. To so mehanska odpornost in stabilnost, požarna varnost, higiena, zdravje in varstvo okolja, varnost in dostopnost pri uporabi, zaščita pred hrupom, učinkovito upravljanje energije in toplotna izolacija ter trajnostna uporaba naravnih virov.
Investitorji pa so odgovorni za testiranje gradbenih delov, s katerim se potrdi skladnost s predpisi in projektom ter predhodne raziskave, pomembne za načrtovanje, gradnjo in uporabo objekta.
Ti predpisi naj bi zagotavljali kakovost in varnost tako starejših kot novih zgradb, a kupci morajo biti vseeno previdni in natančno preveriti vse podrobnosti, preden sprejmejo odločitev o nakupu.
Morda vas zanima tudi:
- Na tem mestu v Ljubljani bo do leta 2026 zraslo 170 novih stanovanj
- Povsod sama gradbišča: tudi tu bodo nova stanovanja
Kako prepoznati slabo novogradnjo?
Naj vas ne zaslepi privlačna lokacija ali bleščeča fasada: slabo izvedena gradnja je včasih očitna že na prvi pogled. Med tipične znake slabe izvedbe po besedah Zlatanovića spadajo razpoke na stenah in stropih, neravne talne površine, slaba zvočna izolacija (slišnost sosedov), nekakovostno stavbno pohištvo (okna in vrata, skozi katera zamaka), uporaba cenovno ugodnih in manj obstojnih materialov (plastika, laminat), slab vodni pritisk, luščenje barve s sten, vlažni madeži, neustrezna drenaža deževnice in slabo izvedeni detajli, kot so neravno položene ploščice ali reže med parketnimi deskami.
Vseeno pa so nekatere težave skrite in jih ob ogledu ni mogoče takoj opaziti. Zlatanović svetuje, da se stanovanja kupujejo izključno pri preverjenih izvajalcih. Čeprav to ni absolutno jamstvo, pogodba o nakupu lahko vsaj deloma zaščiti kupca. Kakovost materialov, uporabljenih v celotni stavbi, pa je ključen dejavnik – če so slabi, nobena cena na kvadratni meter ne more upravičiti nakupa.
Ko stanovanje torej ustreza vašim osnovnim zahtevam, kot so lokacija, kvadratura in razporeditev, zato temeljito preverite gradbeno kakovost. Vprašajte se, ali so tla ravna in pravilno položena, stene brez razpok, stavbno pohištvo kakovostno in iz ustreznih materialov. Preverite tudi, ali obstajajo znaki slabe hidroizolacije okoli oken, ali so ploščice in parket pravilno položeni in kako deluje ventilacija v kuhinji in kopalnici.
Uporaba kakovostnih in trpežnih materialov, kot so marmor, granit, masivni hrast ali keramične ploščice, kaže na boljšo izvedbo gradnje. Po drugi strani so lahko cenejši materiali, kot so iverka, linolej ali plastika, videti dobro ob prvem vtisu, a njihova trajnost je bistveno manjša.
Novogradnje in starejše stavbe: plusi in minusi
Za konec si poglejmo še primerjavo plusov in minusov tako pri novogradnjah kot pri novejših stavbah. Prednosti novogradenj so med drugim sodobna zasnova in fleksibilnost razporeditve, manj potreb po prenovah, vključevanje sodobnih tehnologij in izpolnjevanje najnovejših gradbenih standardov. Vendar pa so po drugi strani pogosto dražje, lahko pride do zamud pri izgradnji, arhitekturni slog pa je pogosto minimalističen in manj karakterističen.
Prednosti starejših stavb so večji prostori, masivnejši in trpežnejši materiali, običajno boljša lokacija in razvita infrastruktura ter unikatna arhitektura. Če je starejša stavba torej dobro vzdrževana in ne potrebuje večjih prenov, je lahko odličen nakup. Prenovljena stanovanja v kakovostnih starejših stavbah pogosto celo presegajo vrednost novogradenj na istem območju, zaključuje arhitekt.
Novo na Metroplay: Zemlja omogoča, da se zgodi čarovnija | N1 podkast s Suzano Lovec