Ameriški astronavt slovenskih korenin obiskal domovino svojih prednikov, da bi Slovence povabil v 'vesoljsko skupnost' (FOTO)

Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga iz Vitanja te dni na poslovnem obisku gosti ameriškega astronavta slovenskih korenin Randyja Bresnika. Namen obiska je promocija ameriškega vesoljskega programa Artemis, ki se mu je aprila pridružila tudi Slovenija.

Nasin astronavt in pomočnik vodje Astronavtskega urada za raziskovanje, ki vodi razvoj in testiranje vse tehnologije, ki bo v sklopu programa Artemis delovala zunaj zemljine orbite, je v Sloveniji že od ponedeljka. V torek ga je sprejela predsednica Nataša Pirc Musar, obiskal je tudi državni zbor.

V Vitanju se je udeležil odprtja nove stalne razstave Artemis, ki jo je finančno podprlo ameriško veleposlaništvom v Sloveniji. Ta se je aprila letos pridružila omenjenemu ameriškemu vesoljskemu programu, prihodnje leto pa bo postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije (ESA).

Slovence vabi v 'vesoljsko skupnost' 

Bresnik, katerega korenine segajo v Zgornjo Savinjsko dolino, je sicer domovino svojih prednikov obiskal že večkrat, tudi aprila, ko je Slovenija podpisala sporazum Artemis, na delovnem obisku pa je bil tudi v letih 2018 in 2021. S tokratnim obiskom želijo organizatorji slovenski javnosti predstaviti program Artemis, predvsem pa priložnosti, ki jih ta prinaša slovenskemu gospodarstvu in znanosti.

Kot je v zvezi s tem povedal Bresnik, so takšne priložnosti brezmejne, naj gre za program Artemis ali druge vesoljske projekte, povezane tudi z ESA. "Vesoljska industrija raste zelo hitro, zato je tukaj veliko možnosti za tiste, ki imajo dober produkt ali ideje, da najdejo svoje mesto v vesoljski skupnosti," je dejal.

Kmalu bodo spet poleteli na Luno

Človek je na Luno stopil pred več kot pol stoletja. Kasneje se za to po Bresnikovih besedah kljub dejstvu, da so tehnologija in človeški kadri to omogočali, tako zaradi politične odločitve, da se ne tvega človeških življenj in zapravlja denarja, niso več odločali. Namesto tega so pozornost raje namenili gradnji vesoljskih postaj v okolici Zemlje ter stalnemu preučevanju preživetja v vesolju s krajšimi vesoljskimi misijami, tudi s pomočjo mednarodnega sodelovanja.

"Odhod na Luno danes je predvsem znanstvenega pomena, saj želimo bivanje na njej podaljševati. Misija Apola je trajala dva dni, šlo je za hitenje, zdaj želimo čas bivanja podaljšati na teden ali dva, pozneje morda na mesec dni, s čimer bomo sposobni daljšega raziskovanja in več znanstvenih dognanj," je dejal Bresnik.

Ameriški astronavt je spomnil, da so v sklopu programa prvi testni polet brez posadke opravili novembra 2022, prvi polet s posadko pa so načrtovali že za naslednje leto, kar se lahko zaradi določenih izzivov še nekoliko zavleče. Pristanek na Luni s posadko je po sedanjih načrtih predviden okoli leta 2028, je pojasnil Bresnik. Za tokratno odpravo na Luno si sicer želijo prvič izbrati tudi žensko astronavtko.

Program v sodelovanju z Naso izvajajo predvsem ameriške komercialne vesoljske družbe, s katerimi je sklenila pogodbo, in še nekateri mednarodni partnerji, vključno z ESA. Prav mednarodna partnerstva naj bi igrala ključno vlogo pri doseganju dolgoročnega cilja – ustanovitve ekspedicijske ekipe in trajne prisotnosti na Luni, nekoč pa tudi poti na Mars.

Upanje na to, da bi prav on kdaj poletel na Mars, je opustil, saj se zaveda, da bo do takrat preteklo še kar nekaj časa in bo za takšne misije že prestar. Morda pa se bo med prvimi potniki tja znašel kakšen od študentov, ki prihajajo na njegova predavanja, je dejal.

Državni zbor sprejel sveženj zakonov za pristop Slovenije k Evropski vesoljski agenciji

Medtem so poslanci ravno danes potrdili sveženj treh zakonskih predlogov, potrebnih za pristop Slovenije k Evropski vesoljski agenciji (Esa). S tem je izpolnjen zadnji pogoj, da Slovenija predvidoma 1. januarja 2025 postane polnopravna članica agencije. 

Državni sekretar na ministrstvu Matevž Frangež je pred sprejemom zakonov dejal, da ima Slovenija sicer majhen, a dinamičen in izjemno hitro rastoč vesoljski sektor, ki je iskan partner v različnih programih v okviru Ese. "Z dosego polnopravnega članstva se mu bodo se širše odprla vrata priložnosti, pri čemer se bodo razvijale tehnologije in industrije, ki niso pomembne samo za vesolje, temveč tudi za življenje na Zemlji," je prepričan.