Pri nas si je kupila tudi nepremičnino.
Bertha von Suttner (1843–1914) je bila avstrijska pisateljica, pacifistka in ena najvplivnejših osebnosti svojega časa. Njen roman Die Waffen nieder! (Orožje proč!) je postal manifest protivojnega gibanja in je bil ključnega pomena pri oblikovanju mirovnih prizadevanj v Evropi.
Tesna prijateljica Alfreda Nobela
Z "očetom dinamita" sta se spoznala, ko je Bertha leta 1876 za kratek čas postala njegova tajnica. Nekaj tednov pozneje je pisarno zapustila in se poročila s svojo ljubeznijo, baronom Arthurjem von Suttnerjem. A sta z Nobelom ostala v stiku.
Imela sta dolgo in intelektualno nabito pisno korespondenco. Avstrijska baronica je bila tisti glas v njegovem življenju, ki ga je opominjal, da svet ne potrebuje več eksplozij in vojnih dobičkarjev, ampak nekaj povsem nasprotnega – mir.
Če je kdo Nobelu vcepil idejo o nagradi za mir, je bila to ona. Leta 1905 jo je tudi prva prejela. Kar je takrat, v svetu, kjer so ženske večinoma stale v ozadju zgodovine, pomenilo revolucijo samo po sebi.
Nobelova nagrada za mir je bila, če smo povsem iskreni, verjetno bolj njena kot njegova ideja. Bertha je vanjo vcepila vizijo, ki jo je švedski "trgovec s smrtjo" pretopil v mehanizem, ki še danes definira največje mirovne dosežke človeštva.
Slovenija: pobeg od norega sveta
A ko se je Bertha umaknila od hrupa evropskih ulic in s politiko nabitih pretežno moških salonov, ni šla na francosko ali angleško podeželje. Šla je v Slovenijo – takrat še skrit, neokrnjen kotiček Avstro-Ogrske. Rogaška Slatina jo je sprejela kot tiha zdravilka. Mineralna voda, ki so jo že stoletja hvalili kot čudežno, ni bila le zdravilo za telo, ampak tudi za njeno dušo.
Bertha ni bila ena tistih aristokratinj, ki so prišle na zdravljenje in se vrnile v razkošne palače. Slovenija jo je zadela globlje. Kupila si je vilo v Spodnjem Gaberniku pri Podplatu – nekakšno mirovno trdnjavo, kjer se je umaknila pred svetom, ki je že zaudarjal po smodniku in grožnjah nove vojne.
View this post on Instagram
Slovenija je bila njen pristan
Tam, sredi zelenih slovenskih gričev, je pisala, razmišljala in verjela, da je mir mogoč. Da se svet lahko spremeni. Da bodo ljudje nekoč spoznali, da vojne ne vodijo nikamor.
Naivno? Berta je umrla junija 1914, tik pred 1. svetovno vojno in preden so se ljudje spet začeli pobijati med sabo.
Prva svetovna vojna je raztrgala Evropo in z njo tudi Berthine življenjske ideje o trajnem miru. Njena vloga pacifistke se je v letih, ki so sledila, pogosto izgubila v prahu zgodovine. Tudi njene slovenske vile ni več, na mestu, kjer je stala, je danes le še travnik.
A njene besede niso potonile v pozabo. In če vas kdaj pot zanese tja – med valovite vinorodne griče, kjer tišino nežno prekinja le šepet vetra – boste morda ujeli tisti redki, pristni mir. Vsaj za trenutek.
Novo na Metroplay: Pižama in certificirana nutricionistka Mojca Cepuš nas naučita brati deklaracije na prehranskih izdelkih | Več vem, bolje jem