P. F. | 7. 4. 2024, 09:00

Dostojanstvena smrt: kdo so doule ob koncu življenja?

Profimedia

Ponekod, kjer pomoč pri prostovoljnem končanju življenja ni dostopna ali pa se zanjo ne odločijo, si na prehodu iz življenja v smrt ljudje pomagajo s tako imenovanimi doulami ob koncu življenja.

7. marca 2024 so slovenski poslanci po splošni razpravi o predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja s 64 glasovi proti in devetimi za odločili, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Predlog zakona je v državni zbor s podporo volivcev vložilo društvo Srebrna nit, in sicer z namenom, da bi pacientu, ki doživlja neznosno trpljenje, omogočili dostojanstveno smrt

Pomoč pri prostovoljnem končanju življenja bi pacientom, katerih stanje je tako hudo, da zanje ni sprejemljiva nobena možnost lajšanja bolečin, dodelila možnost končanja življenja ob asistenci zdravnika ali drugega zdravstvenega delavca. V Svobodi so izrazili mnenje, da je predlog zakona dobro pripravljen in da je primeren za nadaljnjo obravnavo, vendar pa terja širšo družbeno razpravo.

Pomoč pri prostovoljnem končanju življenja je uveljavljena pravica, seveda pod določenimi pogoji, v državah: Avstrija, Belgija, Kanada, Luksemburg, Nizozemska, Nova Zelandija, Portugalska, Španija, Švica, nekatere države ZDA in Avstralija. V Nemčiji in Italiji so pomoč pri prostovoljnem končanju življenja legalizirali, vendar postopek še ni vstopil v prakso.

Ponekod si na prehodu iz življenja v smrt ljudje pomagajo s tako imenovanimi "doulami ob koncu življenja".

Ponekod si na prehodu iz življenja v smrt ljudje pomagajo s tako imenovanimi "doulami ob koncu življenja".

Profimedia

Doule ob koncu življenja

Slovenska spletna stran o doulah definira doulo kot "izkušeno osebo, ki spremlja žensko (ali par) v času nosečnosti, poroda in po porodu ter jima ponuja praktično in čustveno podporo." Vloga doule je tudi, da ponudi praktično pomoč, informacije, spodbude in predloge, s katerimi opolnomoči bodoče starše, da si lahko pomagajo sami in da sprejmejo odločitve, ki so najbolj prave zanje. 

"Izraz end-of-life-doula (v prevodu doula ob koncu življenja) se vedno pogosteje uporablja kot izraz za ljudi, primarno ženske, ki umirajočemu in svojcem zagotovijo široko paleto nemedicinske pomoči. Sem spadajo družbena, čustvena, praktična in duhovna pomoč," je svoje ugotovitve za Psychology Today zapisala terapevtka Cheralyn Leeby. 

Pogovarjala se je z Nancy Telzerow iz Ohia, ki deluje kot dula ob koncu življenja: "Predstavljam most za premostitev strahov in izražanje pričakovanj. Posameznika nežno vodim proti milini in miru, ki ga prinaša popotovanje umiranja, skrbim tudi, da so duhovne tančice tanke in blizu srca."

Okno med življenjem in smrtjo.

Okno med življenjem in smrtjo.

Profimedia

Storitve, ki jih doule ponujajo, so naslednje:

- Poskrbijo za izobraževanje in vodenje glede odločitve, ali naj jih medicinsko osebje poskuša oživljati. 
- Ustvarjajo okolje, kjer se lahko odprto pogovarjajo o procesu umiranja.
- Pacienta podpirajo glede njegovih odločitev o okolju in obiskih med umiranjem.
- Sodelujejo s hospicem in paliativno oskrbo, da pacientu zagotovijo udobje.
- Spoštujejo posameznikovo vero in ponujajo duhovno podporo.
- Ponudijo oporo pacientu in družini med zadnjimi trenutki življenja.
- Delujejo kot svetovalke ob žalovanju.
- Pomagajo pri organizaciji pogreba.

Okno med življenjem in smrtjo

Doula ob koncu življenja Ra Johnlynn vidi okno med življenjem in smrtjo kot sveto priložnost. Zdi se ji, da so, tako kot pri rojstvu, le "redki izbrani, da lahko prisostvujejo temu čudežu". Pravi, da je njena vloga povezovanje subtilnih energij in čustev med posameznikom in njegovo družino ter ustvarjanje varnega, prizemljenega, reflektivnega in skrbnega okolja. 

Joyce je vedela, da umira. Telo 74-letnice je hitro začelo slabeti, ko se ji je rak začel širiti. Ob misli na smrt jo je prestrelila groza. Družino je skrbela njena tesnoba in da bi ji pomagali najti mir in sprejemanje, so se obrnili na doulo Ivano Ustaritz iz Bostona. Ivana je Joyce masirala stopala z eteričnimi olji in s tem spodbujala njeno telo k sprostitvi. Postavljala ji je vprašanja, ki so ji pomagala izraziti strahove, in jo učila povezovanja s smrtjo prek dihanja. 

Morda lahko tovrstno soočanje s smrtjo lajša vsaj duševne stiske, če umirajočemu ne moremo zagotoviti odsotnost fizične bolečine.