Z izkopavanji so arheologi dobili ogromno novih podatkov o nekdanji Emoni.
Večnamenski kompleks Emonika s trgovskim središčem, dvema hoteloma, poslovnimi prostori in tremi stanovanjskimi objektu na območju novega potniškega centra v Ljubljani bo po napovedih investitorja, družbe Mendota Invest, zaživel v letu 2027.
Še preden bo slovenska prestolnica z novim potniškim centrom končno dočakala prehod v 21. stoletje, pa so luč izpod njenega površja ugledale izkopanine izpred 2000 let, ko je na tem območju stala Emona. Izkopavanja so potekala spomladi in poleti 2024, razkrila so dele severnega grobišča Emone, ki so bili do tedaj še neraziskani.
Mestni temelji pripovedujejo svojo zgodbo
V zakladnici Mestnega muzeja Ljubljana, kjer redno predstavljajo najnovejša arheološka odkritja v Ljubljani, je do 1. junija na ogled razstava Nova rimska odkritja pod Emoniko. Dopolnjuje jo fotografska razstava o arheoloških izkopavanjih na območju Emonike, ki je postavljena na Krakovskem nasipu.
Antični nakit, lončene posode, žare ... V grobovih so sicer najpogosteje našli stekleno pivsko posodje, predvsem čaše, skodelice, steklenice in stekleničke. Veliko je bilo tudi steklenih balzamarijev, v katerih so bila shranjena dišeča olja in druge dragocene kozmetične tekočine oziroma snovi.
Kot grob z največjim številom odkritih predmetov so v Mestnem muzeju Ljubljana izpostavili grob, v katerem je bilo najdenih 122 majhnih železnih žebljičkov, kakršne so v rimskem času uporabljali za utrjevanje podplatov obutve.
Na območju arheoloških raziskav so odkrili 228 žganih in skeletnih grobov, z najdbami, ki sodijo v obdobje od 1. do 4. stoletja našega štetja. Za razstavo so izbrali najlepše in najzanimivejše, veliko predmetov je tudi še vedno pri izkopavalcu.
Posebni in redki predmeti
V eni od vitrin je tako predstavljen ženski nakit iz štirih grobov. Najbogatejši je nakit iz skeletnega groba iz 4. stoletja, in sicer je pokojnica nosila ogrlico iz temno modrih steklenih jagod, ohranjena je tudi srebrna zaponka ogrlice, štiri bronaste zapestnice, med njimi dve z zaključki v obliki kačjih glavic, in srebrn prstan z vstavkom iz zelenega stekla.
Med izkopaninami je medtem še posebej izpostavljen zlat uhan, z zelenim kamnom, domnevno smaragdom, ki je podoben paru uhanov, kakršnega so nedavno našli arheologi pri raziskavi rimskega naselja v bližini Budimpešte. Obstaja pa celo možnost, da gre za delo iste delavnice ali istega mojstra.
V zbirki za slovenski prostor zelo posebnih in redkih najdb sta tudi stekleni čaši z vrezanim okrasom, med najdbami pa je tudi oljenka s podobo gladiatorja. Tovrstna najdba je za Emono redka. Med zanimivejšimi najdbami je tudi oljenka z gledališkima maskama.
Kaj je še presenetilo arheologe?
Severno emonsko gradbišče se je raztezalo levo in desno od današnje Dunajske ceste v delu med Kongresnim trgom in Gospodarskim razstaviščem ob cesti, ki je vodila proti antični Celeji. Arheologi so pričakovali najdbo vsaj dela severnega emonskega grobišča, jih je pa nekoliko presenetila njegova širina, grobovi so bili kar 80 metrov oddaljeni od glavne rimske ceste.
Kot izjemno pomembno pa so izpostavili odkritje sledov emonske zemljiške razdelitve - gre za sledove parcelacije kmetijskih zemljišč, ki so jo opravili Rimljani, ko so ta prostor zasedli in zemljo razdelili kolonistom.
Novo na Metroplay: “Zdravstveno komuniciranje mora temeljiti na znanstvenih, preverljivih dejstvih!” | Mitja Vrdelja