Nama je ena sama: ob napovedani prenovi slovite veleblagovnice smo se sprehodili skozi njeno zgodovino

Znamenito veleblagovnico Nama v središču mesta bo, smo poročali pred nekaj dnevi, doletela korenita prenova. Obljubljajo, da bo postala urbano nakupovalno središče, kjer se bodo združevali moda, gastronomija in trendi za urban življenjski slog, razkrili pa so že tudi njeno novo podobo.

Izvedba priprave in načrtovanja se je že pričela, čez okvirno leto dni sledi začasno zaprtje veleblagovnice v sedanji obliki in pričetek gradbenih del. Odprtje prenovljene Name, ki bo obiskovalcem ponudila sodobno nakupovalno izkušnjo in novo družabno središče, pa je načrtovana za jesen 2026.

A novica o prenovi ni navdušila vseh. Posebej grenko so kupci sprejeli, da naj bi ob prenovi zaradi opustitve trgovinske dejavnosti v hčerinskem podjetju odpustili kar nekaj delavk in delavcev. Odločitev naj bi bila, so pojasnili v družbi, odgovor na globalne tržne trende, ki zahtevajo večjo prilagodljivost in inovativnost v trgovinskem sektorju.

Na družbenih omrežjih se tako vrstijo pokloni veleblagovnici in njenim prodajalkam, ki so bile, trdijo mnogi Ljubljančani, ene redkih, ki so si v prehitrem, individualistično naravnanem svetu za kupca še znale vzeti čas, mu profesionalno svetovati in nameniti prijazno besedo.

Prepričani so, da bo s prenovo Name odšel košček Ljubljane, ki ga ne bomo več dobili nazaj, in da je prenova le še ena posledica procesa gentrifikacije Ljubljane. Ob spremembah, ki se obetajo, smo tako pogledali v Namino zgodovino in se spomnili na to, kaj je nekoč pomenila.

Morda vas zanima tudi:

• Zaprt večji del Maximarketa, kaj je razlog?
• Prva trgovina brez osebja v Sloveniji, nakupujete lahko tudi ponoči

Od palače Bata do ...

Kot piše portal Zgodovina na dlani, so Namo odprli 28. aprila leta 1965. Predvojni polkrožni stavbi palača Bata po zasnovi arhitekta Franja Lušičića, v kateri je bila nekoč trgovina Bata, so dodali še en del, ki sta ga projektirala arhitekta Miloš Lapajne in Bogdan Fink. Še pred Bato je bil na tem mestu hotel.

Njeno ime je okrajšava za Narodni magazin, verigo trgovin, ustanovljeno leta 1946 v Beogradu. Trgovin Narodnega magazina je bilo po vsej Jugoslaviji veliko, tudi v Sloveniji še v Žalcu, Kočevju, Slovenj Gradcu, Škofji Loki in drugih mestih. A leta 1947 se je podjetje v Sloveniji osamosvojilo, prevzelo ime Nama in obdržalo le trgovine v Ljubljani.

Nama je bila prva samopostrežna veleblagovnica v Sloveniji in med prvimi v Jugoslaviji. Zgrajena je bila v skladu s takrat najsodobnejšo tehnologijo, med prvimi je imela svetloben napis, njena betonska fasada, piše Mladina, pa je bila primer kakovostne arhitekture strukturalizma.

Leta 2002 je Nama doživela prvo večjo prenovo: dobila je stekleno zrcalno fasado, panoramsko dvigalo, prenovljeno teraso s kavarno, restavracijo in klubom. "Na prvi pogled velika pridobitev za mestno življenje, hkrati pa klasičen primer uničevanja arhitekturne dediščine," je v Mladini tedaj zapisala Urša Matos. Ta prenova je bila kontroverzna tudi zato, ker za zasteklitev sploh niso dobili soglasja arhitektov.

Drugič se je javnost v povezavi z Namo razburjala leta 2017, ko so, tako kot v primeru Hotela Slon, zasteklili arkade veleblagovnice in s tem zožili prostor za pešce. Kot je tedaj poročal Dnevnik, je občina menila, da s prenovo Slovenske ceste s prometnega vidika arkade niso več potrebne, nastale so namreč leta 1962 zaradi pomanjkanja površin za pešce ob takratni širitvi Slovenske ceste. 

Leta 2018 pa so prenovili še napis: legendarni moder logotip je zamenjal sodobnejši zapis imena podjetja z velikimi tiskanimi črkami. 

Novo na Metroplay: "To je kot droga" - Livija Pandur | N1 podkast s Suzano Lovec