Nastale so zaradi ljubezni, danes pa rešujejo življenja in so osnova higiene v medicini

Proti koncu 19. stoletja je bila stopnja umrljivosti pacientov med operacijo še vedno 50 odstotkov. Večino teh smrti so povzročile infekcije in bi jih lahko preprečili že z umivanjem rok kirurgov in izvajanjem najosnovnejših higienskih protokolov.

Joseph Lister je bil eden prvih, ki se je to odločil spremeniti. Uvedel je karbolno kislino za razkuževanje kirurških instrumentov. Sprva jo je uporabljal le za razkuževanje zlomov in rezultati so bili osupljivi, saj se je umrljivost drastično zmanjšala. Navdušen nad rezultati zgodnjih eksperimentov je razvil napravo, s katero je v operacijski dvorani in na operacijski mizi razpršil meglico karbolne kisline, z enako raztopino pa očistil instrumente. Z uvedbo tega protokola se je smrtnost zmanjšala na 15 odstotkov. Karbolna kislina pa je posredno botrovala tudi pojavu kirurških rokavic zaradi nenavadnega spleta okoliščin.

William Stewart Halsted je bil eden izmed ustanovnih profesorjev bolnišnice Johns Hopkins. Bil je odgovoren za razvoj in uvedbo več pomembnih kirurških posegov, vključno z radikalno mastektomijo pri raku dojke, kot tudi za vzpostavitev prvega programa usposabljanja za mlade kirurge.

Caroline Hampton je bila članica ugledne ameriške družine z juga in nečakinja konfederacijskega generala Wada Hamptona III. Uprla se je željam svoje družine in vstopila v šolo za medicinske sestre v New Yorku, kjer je diplomirala leta 1888. Leta 1889 se je preselila v Baltimore, kjer je spoznala Halsteda in med njima je takoj preskočila iskra. Postala je njegova glavna medicinska sestra in kmalu sta se zapletla v romantično razmerje.

Po Listerjevem vzoru je Halsted pri svojem delu uporabljal kombinacijo karbolne kisline in živosrebrovega klorida kot razkužilo med svojimi kirurškimi posegi. Hamptonova, ki mu je med operacijami asistirala, je morala redno ravnati s temi kemikalijami, zaradi česar je na rokah razvila hud kontaktni dermatitis. Halsted je iskal način, kako svoji dragi olajšati težave in se je obrnil na podjetje Goodyear Rubber Company, da bi izdelali tanke gumijaste rokavice, ki bi jih lahko nosila med operacijo in si tako zaščitila roke.

Njegova gesta je očitno delovala na več načinov, saj sta se poročila le nekaj mesecev zatem, ko ji je podaril dva para gumijastih rokavic, narejenih za mavčne odlitke njenih rok. Halstedov izum se je kmalu razširil tudi med drugimi kirurgi in sčasoma je njihova uporaba postala običajna. Rokavice so sprva uporabljali le za zaščito rok osebja, leta 1894 pa je Lister postal prvi, ki je steriliziral gumijaste rokavice, ki se uporabljajo v kirurgiji. Do začetka dvajsetega stoletja so bile rokavice že dodobra uveljavljene in so se uporabljale tudi z mislijo na zaščito pacientov.