Gre za podatek, ki bi ga morali vedeti vsi, a sama ob vprašanju doživi dvigovanje obrvi.
Tudi v Sloveniji veljamo za prave ljubitelje kruha, številni ga zaužijejo ob vsakem obroku in se mu zelo težko odpovejo. Pri nas je kruh pogosto na mizi ob zajtrku ali pri malici, pogosto si ga privoščimo še za večerjo. Poleg tega pa imamo radi še pekovske izdelke, tako slane kot sladke.
Nutricionistka Irena Švenda je v oddaji RTL Direkt komentirala te prehranske navade in opozorila, da je dodajanje kruha k obrokom, ki že vsebujejo žitarice ali druge ogljikove hidrate, odveč. "To so dodatne kalorije, ki jih v sodobnem načinu življenja ne potrebujemo," je poudarila.
Ali jemo preveč mesa? Opozorila je na skrite pasti
Poleg kruha je Švenda izpostavila še eno pogosto napako v prehrani Hrvatov, a podobno velja tudi za nas: "Smo narod, ki zaužije preveč živalskih beljakovin. V zadnjih 30 letih se je količina mesa, ki ga zaužijemo, občutno povečala v primerjavi s prehrano naših prednikov. Naši starši, stari starši so jedli veliko manj mesa, kot ga danes jemo mi."
Podala je tudi nekaj nasvetov, kako jesti manj kruha oziroma omejtii njegov vnos. Priporočila je dva preprosta trika, in sicer, da si privoščimo več obrokov z žitaricami, saj bomo tako zmanjšali potrebo po kruhu, ker so te jedi bolj nasitne. Drugi trik je, da v prehrano uvedemo več integralnih žitaric - ječmen, ajdo in riž. Te zagotavljajo večji občutek sitosti in hitreje se jih prenajemo kot kruha. "Ko jemo kruh, se pogosto zgodi, da si odrežemo še eno rezino in še eno. S celimi žitaricami se to ne zgodi tako zlahka," opozarja nutricionistka.
V pekarni je naletela na neodobravanje
Tudi sama je priznala, da si včasih privošči pekovske izdelke, a pri nakupu v pekarni postavi bistveno vprašanje: "Kateri kruh je brez aditivov?" Ob tem pogosto naleti na neodobravanje prodajalcev, pa tudi drugih strank, ki se pač takrat znajtejo v pekarni. "Marsikdo me gleda postrani, češ, kaj pa kompliciraš. A to ni kompliciranje, gre za osnovno informacijo, ki bi jo moral vedeti vsak kupec." Ob tem je še opozorila, da veliko ljudi ne pozna tega podatka - ovsen ali ajdov kruh pogosto vsebuje le sedem do deset odstotkov teh mok, preostanek pa je običajno navadna bela moka.
Kako pa je s krofi? Njen nasvet: izpustite ga!
Čeprav se je težko upreti mamljivim in toplim krofom, še posebej v pustnem času, bodo morda njene besede dale marsikomu za misliti (še posebej tistim, ki bi se zaradi zdravstvenih razlogov takim živilom morali izogibati). Sama pravi da se krofom skuša izogniti, saj ga sestavljajo bela moka brez hranilne vrednosti, marmelada, ki je v bistvu sladkor, poleg tega pa so ocvrti v globokem olju, kar poveča vsebnost nezdravih maščob. "Krof ni nekaj, kar bi telesu prineslo koristi, zato bi ga bilo najbolje izpustiti," je še dejala nutricionistka.
Kako lahko izboljšamo prehranske navade?
Švenda ugotavlja, da je glavna težava sodobnega načina življenja neorganiziranost prehrane. V preteklosti so ljudje več obrokov zaužili skupaj kot družina, danes pa se pogosto zanašamo na hitre rešitve. "Veliko ljudi ne kuha in izpušča obroke. A z malo organizacije lahko to spremenimo," je prepričana. Popoldan ali zvečer si lahko pripravimo kakšen obrok in si ga s seboj nesemo v službo - to je res dobra rešitev in prepreči poseganje po nezdravih prigrizkih ali po hitri hrani. Pravi še, da je zajtrk ključen obrok, predlaga pa, da zjutraj zaužijemo ovsene kosmiče s sadjem in oreščki. Gre za preprosto in hranljivo izbiro, tako da ne bo nobene potrebe po pekovskih izdelkih. Dobro je, da se odločamo za lokalno hrano namesto za eksotična živila, kar bo koristno za naše telo, poleg tega pa še prizanesljivo do naše denarnice. "Vse je vprašanje organizacije in boljših izbir," je še poudarila ob zaključku pogovora.
Novo na Metroplay: Ajdan Pajntar o organizaciji porok, ljubezni do cvetja in dekoraciji dogodkov