"Oprostite, danes ne morem – moj kavč me potrebuje ..."
Ste se kdaj vprašali, zakaj je vaš prijatelj, ki je bil včasih vedno pripravljen na zabavo, zdaj tako pogosto bolan, da mu uspe zamuditi čisto vsa družabna srečanja? Zakaj dogovori za druženja ob koncu tedna padejo v vodo zaradi "nujnih družinskih obveznosti" ali logističnih težav? Ali pa zakaj se je dolgo načrtovani večer s prijatelji končal s tem, da ste sami na kavču z Netflixom in pico?
Dobrodošli v dobi izogibanja (ang. 'flaking out') – če smo malce cinični, bi lahko rekli, da je odpovedovanje načrtov v zadnjem trenutku postalo skoraj tako priljubljeno kot deljenje fotografij najboljšega bruncha na Instagramu (avtorica članka se ne želi opredeliti v zvezi s tem, ali je sama kdaj pustila na cedilu ekipo, ki je načrtovala druženje).
A kaj se skriva za to moderno epidemijo? Kolektivna utrujenost, lenoba, brezčutnost, sebičnost ali nova oblika skrbi zase?
V fenomen so se poglobili novinarji britanskega Guardiana, ki so zapisali, da tovrstno vedenje, ki vključuje odpovedi vnaprej dogovorjenih kosil, udeležbe na rojstnodnevnih zabavah, koncertih ali celo porokah in pogrebih, številni povezujejo s širšimi družbenimi trendi, kot so vse več preživljanja časa na družbenih omrežjih in pametnih telefonih ter vse večja normalizacija neupoštevanja dogovorov.
Izčrpanost kot ključni dejavnik
Tim, 44-letni odvetnik iz Canberre v Avstraliji, je za Guardian potrdil, da je opazil porast odpovedi oziroma izogibanja načrtom in da čeprav zna biti to nadležno, lahko pojav razume. "Nekaj se lahko zdi kot dobra ideja, a ko pride trenutek za to, se ti preprosto ne ljubi iti," priznava.
Kar polovica njegovih družabnih načrtov naj bi se izjalovila, problem pa je tudi to, da je večina družabnih aktivnosti načrtovana za konec tedna, ko bi se ljudje predvsem radi sprostili in odpočili.
"Eden glavnih razlogov za odpovedovanje načrtov je izčrpanost," meni Tim. Po dolgem dnevu ali tednu komunikacije si ljudje pogosto želijo miru, kar vodi do tega, da načrte odpovedujejo v zadnjem trenutku.
Podobne izkušnje imajo številni uporabniki Reddita in drugih platform, ki delijo zgodbe o prijateljih, ki pogosto odpovedo dogovore tik pred zdajci in si izmislijo prozorne izgovore, v ozadju pa je v resnici utrujenost ali pomanjkanje motivacije. To naj bi se še potenciralo po pandemiji covida.
Po dolgem dnevu komunikacije si ljudje včasih želijo samo malo miru.
Gre za sebičnost ali nujno skrb zase?
Odzivi na fenomen so različni. Številni so do tega početja kritični: Fiona, 40-letnica iz Dublina, je za Guardian dejala, da se ljudje vse bolj osredotočajo nase in ne razmišljajo več toliko o drugih ter o tem, da bi jih lahko njihova dejanja prizadela.
"Kultura spodbuja individualizem – razmišljanje o tem, kako se počutijo, ne pa o tem, kako njihova dejanja vplivajo na druge." Skrbi jo tudi, da bi normalizacija odpovedovanja načrtov s prijatelji in znanci lahko prispevala k večji osamljenosti v družbi. Poleg tega se prijateljstva ob tako pogostem kršenju zaupanja začnejo krhati ali pa se izgubi motivacija, da bi sploh še vzdrževali stike in organizirali družbena srečanja.
Londončanka Ellie je zaradi pogostega odpovedovanja načrtov izgubila prijatelje in prepričana je, da ta trend vodi v družbeno izolacijo. Namesto ljudi, ki ves čas postavljajo sebe na prvo mesto, po njenem mnenju potrebujemo bolj nesebične prijatelje, ki so pripravljeni dajati, tudi ko niso v najboljši koži.
Po drugi strani številni goreče zagovarjajo pravico do odpovedovanja načrtov, da bi zaščitili svoje duševno zdravje. Bethan iz Yorkshira denimo pravi, da odpovedovanje načrtov ni lenoba, temveč legitimna reakcija na družbeno strukturo in naš način življenja.
Kevin iz Kanade denimo priznava, da odpoveduje načrte, ker nima energije, da bi se soočal s svojimi težavami. "Sodobno življenje je postalo preveč obremenjujoče, da bi še imel energijo za družabne obveznosti," pravi.
Morda vas zanima tudi:
Vendar lahko druženje z bližnjimi osebami, tudi če smo se s težavo izvlekli iz postelje ali kavča, krepi duševno zdravje in zmanjša občutke osamljenosti, izolacije in anksioznosti. Ključno vprašanje v prihodnosti bo torej, kako najti ravnotežje med skrbjo zase in spoštovanjem dogovorov, da bi ohranili medsebojno zaupanje in dragocena prijateljstva.
