Bliža se praznik žensk: ali ga sploh še potrebujemo?

Pravice žensk še vedno niso samoumevne. Novinarka Jasna Krljić Vreg se je za oddajo Tednik o položaju žensk v Sloveniji pogovarjala s tremi sogovornicami: predsednico države, igralko in ameriško pisateljico, ki že desetletja živi v Sloveniji.

Ali sploh potrebujemo praznik žensk? "V organizaciji Združenih narodov so naredili izračun, in sicer če od danes dalje ne naredimo čisto nič več, smo pa že veliko, bomo potrebovali 140 let, da bomo ženske popolnoma enakopravne," je povedala Nataša Pirc Musar. "Ko bo praznik za stare bele moške, takrat bomo nekaj dosegli," je dejala Erica Johnson Debeljak. "Morda ne rabimo ravno rožic in bombončkov, ampak pravice," pa je odgovorila Alenka Marinič.

Prva predsednica Slovenije, Nataša Pirc Musar, je na svoji karierni poti preskočila nemalo ovir: "Eden od visokih cerkvenih dostojanstvenikov mi je ob prvem srečanju rekel: 'Veste, jaz se ne morem navaditi, da bi vam rekel predsednica. Ali vas lahko kličem kar prva dama?' Pogledala sem ga in se nasmejala ter mu rekla: 'Veste, prva dama je moj soprog.' Niti predsednica mi ni mogel reči. Zakaj?"

Pisateljico Erico Johnson je v Slovenijo pripeljala ljubezen do sedaj pokojnega moža Aleša Debeljaka. Tudi ona je že čez lužo čutila, kakšna je razlika med žensko in moškim. V New Yorku je delala kot finančnica, ampak njen podrejeni, 5 let mlajši Francoz, je imel višjo plačo kot ona. Alenka Marinič, svobodna umetnica, pa se je srečala s čudenjem moškega sveta, da jim kot ženska lahko podeli kakšne naloge. 

Največja eksploatacija žensk, ki ni samo v naši družbi, ampak povsod, je neplačano gospodinjstvo, neplačana vzgoja otroka, neplačano negovanje starih ljudi in tako dalje, je dejala pisateljica. "Tudi tukaj se kaže tenzija, ker ne more samo en starš preživljati celotne družine, ampak morata delati oba. Zatakne se pri gospodinjskih deli, za katera se avtomatično razume, da so brezplačna," pa je razložila umetnica.

Ženske v Sloveniji se morajo zavedati, kaj vse imajo, to pa je posledica socializma in ne kapitalizma, je prepričana Erica Johnson Debeljak: "Mi v Ameriki nimamo porodniškega dopusta, državni vrtcev, polovica držav nima niti več pravica do splava."

Ženske so bile od nekdaj podrejene tudi lepotni diktaturi moških, ki so ji morale slediti, bodisi glede oblek, miselnosti ali obnašanja. Je danes kaj drugače? Pogledi na dvignjene obrvi, polne ustnice in druge modne trende ne dajejo upanja, da se ženske več ne podrejajo normam, ki jih niso ustvarile same. "Mislimo, da smo napredovale od obdobja korzeta. Kako smo napredovale? Lepotni standardi so enako strogi, če ne še bolj. Nič nismo napredovale, samo drugačni, bolj invazivni načini so," je povedala pisateljica.

V Švici so ženske volilno pravico dobile šele leta 1975. Še vedno govorimo o kvotah žensk v politiki, bitke za enakopravnost nikoli ne bo konec in nič ni samoumevno, pravi predsednica države. Vendar napredujemo, gremo naprej, svoboda je večja. 

Novo na Metroplay: Nuša Lesar o najlepšem letu svojega življenja, materinstvu in delu voditeljice