Pomagati ljudem v stiski je lepo in točno to ve ta malce nevsakdanji gasilec, ki je veliko več kot to (in že biti gasilec ni mačji kašelj).
Zgodba prihaja iz sosednje Hrvaške in zelo lepo jo je opisal gasilec Leon Zrile, ki je sicer tudi - književnik! Ja, prav ste prebrali. Zaposlen je kot vratar v eni od bolnišnic v Zagrebu, na svojem Facebook profilu Pseudohumor pa občasno opiše zgode in nezgode, ki jih neizogibno piše življenje. Ima veliko sledilcev, ki se redno odzivajo na njegove peripetije, sicer opisane na njegov način, začinjene s kančkom humorja - in občasno kakšnega življenjskega spoznanja.
"Klicali so me zaradi pirsinga"
Svojo zgodbo je začel tako, da je takoj pritegnila pozornost. "Včeraj so me klicali z ginekološkega oddelka. Pacientka je imela pirsing na ušesu, na katerega je povsem pozabila, zdaj pa ga je bilo treba sneti, saj je morala na operacijo." Zapisal je, da ga ne ona ne nihče od osebja - iz neznanega razloga - ni mogel odstraniti.
"Seveda, koga bodo poklicali, če ne gasilca na recepciji bolnišnice. V tistem trenutku sploh ne vem, kaj pričakujejo od mene. Da preščipnem piersing? Da ga nekako iztrgam? Kako to sploh poteka? Od orodja imam samo neke večnamenske klešče (Leatherman). Medtem ko hodim proti oddelku, si mislim: Od premiere Pas mater (gre za njegovo predstavo, op. a.) me ločita samo dva dneva, zdaj pa bom končal v časopisih z naslovom: "Nesposobni gasilec pacientki v Petrovi raztrgal uho. Nihče ne ve, zakaj je bil gol do pasu."
No, k sreči so pristojni takoj poudarili, da je pirsing na ušesu, sicer bi ga razmišljanje o vseh možnih lokacijah pirsingov in scenarijih, ki iz tega izhajajo, spravilo v grob, je še dodal. "Pridem na oddelek, sestra pripelje pacientko v ambulanto in vidim, da gre za tisti pirsing, ki je kot mini vijak, ki bi ga bilo treba samo odviti. Jaz pa sem mislil, da je kakšen klasičen uhanček. Nimam pojma o teh stvareh. Najprej poskusim samo s prsti, brez orodja. Ne gre. Ima ga že leta in očitno se je zapečatil," je opisal svojo - in pacientkino - tegobo.
Lotil se ga je s kleščami
"Trdno primem notranji del pirsinga s kleščami. Poskusim gospe dati občutek, da je v varnih rokah. Če vas kaj tolaži – v skoraj 17 letih kariere še nikoli nisem poškodoval pacientke pri odstranjevanju pirsinga. "Kolikokrat pa ste to že delali?" ga je vprašala pacientka. "To je prvič. Kako vam je pomembno, da ostane cel?" je odgovoril. "Ah, to je samo navaden kos kovine. Uničite ga, če ne gre drugače." No, potem ji je pojasnil, da misli na uho, zgodba pa je takoj dobila preobrat. "Aha, no, to mi je pa zelo pomembno, da ostane celo." Bil je iskren, da se je tega tudi bal in se ji je v hecu zahvalil za dodaten pritisk.
"Začnem vrteti zunanji del s prsti in uspe mi ga popolnoma odviti. Razdvojim ga in ga zmagoslavno odstranim iz ušesa brez najmanjše bolečine. Gospa se zahvali in odide." Zgodba je imela srečen konec, a vseeno je medicinskim sestram pokazal svoj ponos.
"Sporočite njeni družini, da je operacijo uspešno prestala in da bo vse v redu," jim je rekel. Odvrnile so mu, da gospo operacija še čaka. "Ja, ampak mislim, kar se tiče pirsinga," jim je dejal, nakar so se mu zahvalile. On pa je na koncu razkril, da je v bistvu hvaležen sestram, ker so mu omogočile, da postane junak leta. "Ne, HVALA VAM, ker ste mi omogočili, da postanem junak leta in prava legenda! Samo kar kličite za karkoli in mi dajajte material za mojo Facebook stran!"
V poplavi takih in drugačnih novic in življenjskih izkušenj je res lepo včasih pogledati na dogodke s kakšne druge plati, in to hrvaškemu gasilcu - pa tudi književniku - gre zelo dobro od rok, se vam ne zdi? Sicer pa je Leon napisal knjigo z naslovom Užas kakvih sve ljudi ima in z njo takoj pritegnil pozornost. Gre za zbirko kratkih zgodb, ob katerih se bralec tako zabava kot zamisli in je vsekakor vredna branja.
