Predsednik nekoč skupne države je imel pet žena, prva pa je bila Rusinja.
V povezavi z Josipom Brozom Titom se omenja več žensk, poročen je bil štirikrat, a njegov kratkotrajni zakon iz leta 1936 se ne omenja prav pogosto. Prva njegova soproga je bila Rusinja Pelagija Belusova. Do oltarja jo je popeljal, ko je štela rosnih 14 let. In kako sta se spoznala? Tito je med prvo svetovno vojno končal v ujetništvu carske ruske vojske. Leta 1915 je bil ranjen na vzhodni fronti. Medtem ko je okreval v Omsku, je spoznal Pelagijo. Bila je iz kmečke družine, prihajala je iz vasi Mihajlovka blizu Omska.
Imela sta več otrok, preživel je le Žarko
V zakonu naj bi se jima rodilo več otrok, pred sinom Žarkom še trije, a so kmalu umrli. Preživel je le Žarko, ki je bil rojen 2. februarja 1924. Živela sta v takratni Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, Pelagija pa se je posvečala družini in gospodinjstvu. Nekaj časa je delala v tovarni pohištva. Tudi ona se je politično angažirala, saj je leta 1926 postala članica Komunistične partije Jugoslavije, sodelovala je tudi na demonstracijah, zaradi njenega delovanja pa so jo tudi večkrat aretirali. Ko so leta 1926 aretirali in zaprli Tita, se je skupaj s sinom Žarkom vrnila v Sovjetsko zvezo.
View this post on Instagram
Ni vedela, kaj je bilo s sinom
Njun zakon se ni obnesel, saj sta se leta 1936 ločila. On se je pozneje v Moskvi poročil z Nemko, pa tudi Pelagija se je še enkrat poročila. Medtem so jo spet aretirali in jo poslali v izgnanstvo, tako da več ni živela v Moskvi. Sama dolgo ni vedela, kaj se je zgodilo s sinom Žarkom in šele leta 1966 je izvedela, da je še živ. Pred njeno smrtjo sta se srečala, saj jo je Žarko obiskal in spoznal svojo polsestro Nino, ki jo je Pelagija rodila v drugem zakonu. Umrla je leta 1967, žara z njenimi ostanki pa je shranjena na pokopališču Novodevičje v Moskvi.
Po Pelagiji je na vrsto prišla - Nemka
Vsaj tako je zapisal Pero Simić, sicer avtor prve Titove biografije. "Ta ženska je bila Johanna Anna Koenig, rojena v nemškem mestu Chemnitzu. Bila je poročena z visokim nemškim uradnikom, ki je bil po Hitlerjevem prihodu na oblast aretiran in obsojen na 15 let zapora. Mednarodna organizacija Rdečega križa je potem organizirala njen odhod v Moskvo, kjer je prevzela psevdonim Lucija Bauer," je že pred časom povedal za portal 24ur.com.
Delala je v moskovski tovarni radioaparatov, kot Lucija pa se je tudi poročila s Titom. Prevzela je njegovo lažno ime Valter. No, Tito naj bi po tem hitro zapustil Moskvo, Lucija pa je ostala tam.
Simić dodaja, da je Tito hitro zapustil Moskvo, ona pa naj bi ostala tam. "V moji knjigi je objavljen tudi dokument, v katerem Tito represivnim organom sovjetskega režima razlaga svoje povezave in odnos s prvo soprogo Pelagijo in tudi z drugo, Lucijo Bauer. Bauerjevo so konec leta 1937 v Moskvi ustrelili, ker so jo po krivem obtožili, da je nemška vohunka," je dejal Simić in dodal, da je Tito za svojo drugo ženo rekel, da je velik madež v njegovi biografiji.
Tretja žena je bila Slovenka
Ljubezen je nato našel še tretjič, in sicer se je poročil s premožno Slovenko judovskega rodu, Herto Haas. Spoznala sta se v Parizu leta 1937. V zakonu sta dobila sina Miša, skupaj pa sta bila štiri leta. No, v tem času se je Tito zapletel s tajnico Davorjanko Paunović Zdenko, ki pa je zbolela za tuberkulozo in umrla. Po tem se je poskušal vrniti k soprogi Herti, a ga je zavrnila. Nazadnje sta se videla leta 1946. Herta je dočakala visoko starost, 96 let. Umrla je leta 2010 v Beogradu, o svojem življenju s Titom pa javno ni govorila.
View this post on Instagram
Njegova zadnja oziroma četrta soproga je bila Jovanka, s katero je ostal poročen do konca življenja. Kot pravijo, naj bi se njun zakon začel rušiti že v 70. letih prejšnjega stoletja. Zadnjih nekaj let naj se tudi sploh ne bi več videla.