Gre za nekaj, kar se "skriva" v številnih kuhinjskih omaricah in shrambah.
Govorimo o Vegeti, o kateri že vrsto desetletij kroži tudi šala - da je kot tašča in se meša v vse. Začimbna mešanica je že desetletja nepogrešljiva v številnih gospodinjstvih. Z njo obogatimo različne jedi, ki bi jim radi popestrili okus, tako da ne čudi dejstvo, da je že vrsto let prava prodajna uspešnica.
Dama, ki jo je "namešala"
Za izumom te začimbe pa stoji dama, ki je zdaj žal že pokojna. Gre za Zlato Bartl, ki se je leta 1920 rodila v Sarajevu. V tem mestu se je šolala do 18. leta, nato pa je odšla v Zagreb. Tam je študirala in diplomirala kot profesorica kemije, fizike, matematike in meteorologije. Po diplomi se je vrnila v Sarajevo, kjer je začela delati v šoli. Bila je zelo razgledana in izobražena dama, slovela je tudi kot poliglotka, saj je govorila več jezikov.
Rada je potovala, zaradi tega pa je imela težave, saj povojnim jugoslovanskim oblastem to ni bilo najvbolj všeč. Po tem, ko je "svoje" gimnazijce peljala na izlet v Italijo, so jo oblasti okrutno kaznovale - sodišče jo je obsodilo na osem let zapora s prisilnim delom. K sreči so jo izpustili po 15 mesecih in kazen spremenili v pogojno, saj je za rešetkami zbolela za tuberkolozo kosti, dajale pa so jo tudi težave s hrbtenico.
Po zaporu - sanjska služba!
Iskala je službo in jo je tudi dobila - v Koprivnici v tovarni Podravka. Njena pot do uspeha pa se je začela s tem, da ji je prijateljica iz Francije prinesla juho v vrečki. To je vzpodbudilo njeno domišljijo in zanimanje, tako da je skupaj s svojo ekipo leta 1957 ustvarila formulo za prve Podravkine zelenjavne juhe v vrečki. Tem so sledile še kokošja in goveja juha s testeninami. Očitno je bila Zlata zelo inovativna dama, saj je leta 1959 ustvarila začimbo, ki je takoj doživela zavidanja vreden tržni uspeh - Vegeto. "Celo življenje sem sanjala, da bi ustvarila nekaj koristnega," je svoje čase dejala gospa Zlata. In to ji je še kako uspelo!
Živela je skromno in žalovala za ljubeznijo
Pričevalci njenega časa pravijo, da Zlate materialne dobrine niso zanimale, med malico se je rada pridružila delavcem v Podravki in jedla skupaj z njimi. Vsi so tako uživali v jedeh, ki jih je ustvarila Zlata. Svojemu delu je bila zelo predana, saj je bila služba zanjo edina družina - vse do njene smrti. Doživela je tragično ljubezensko zgodbo, od katere si očitno nikoli ni opomogla. Leta 1940 se je med študijem v Zagrebu zaljubila v mladega inženirja elektrotehnike, Dragutina Štanfela. Mladenič je med vojno oblekel domobransko uniformo. Njegova mama ga je zadnjič videla v koloni ujetnikov leta 1945, za njegov grob se nikoli ni izvedelo.
Spoštovana profesorica Zlata Bartl je zadnja leta svojega življenja preživela v domu za upokojence v Koprivnici. Poslovila se je že leta 2008, a zgodba o njenem delu še živi naprej. Njena in Podravkina Vegeta je še dandanes nepogrešljiva v številnih domovih.
Novo na Metroplay: “Zdravstveno komuniciranje mora temeljiti na znanstvenih, preverljivih dejstvih!” | Mitja Vrdelja