Vse se je začelo pred približno 13,8 milijarde let ...
Ko razmišljamo o vesolju, nas naši možgani pogosto ustavijo z neke vrste mentalno blokado, saj ne moremo dojeti, kako ogromno pravzaprav je. Danes znanstveniki ocenjujejo, da je samo v naši galaksiji, Rimski cesti, približno 100 milijard zvezd, celotno vesolje pa sestavlja več kot 140 milijard galaksij. Kako je sploh nastal takšen prostor neizmernih razsežnosti?
Dolgo je veljalo, da je vesolje obstajalo od nekdaj – kot brezčasen, nespremenljiv mehanizem, urejen po natančnih zakonih fizike. A leta 1927 je belgijski duhovnik in fizik Georges Lemaître predstavil drzno teorijo: vesolje naj bi se rodilo iz ene same izredno goste in vroče točke, ki je eksplodirala v tako imenovanem velikem poku, piše Nova.rs.
Čeprav so ga znanstveni krogi najprej zavrnili, je teorijo kmalu potrdil ameriški astronom Edwin Hubble, ko je leta 1929 dokazal, da se vesolje širi. Če je to res, so razmišljali tudi ostali znanstveniki, potem je v nekem trenutku gotovo moral biti majhna kompaktna točka. A ideja tudi takrat ni naletela na splošno odobravanje: ime veliki pok je pravzaprav ironično, prvi ga je uporabil astronom Fred Hoyle, ki je s tem hotel izraziti svoj skepticizem do teorije.
Končno dokaz
Znanstveniki Ralph Alpher, George Gamow in Robert Herman so kljub nasprotovanjem napovedali, da bi moral veliki pok za seboj pustiti jasne sledi – prasevanje ali kozmično mikrovalovno sevanje ozadja.
In res: v šestdesetih letih prejšnjega stoletja sta astronoma Arno Penzias in Robert Wilson med preučevanjem radijskih signalov iz vesolja naletela na nenavadno šumenje. Šum ni izginil niti po tem, ko sta iz antene odstranila golobe, ki so tam našli prostor zase. Kmalu sta ugotovila, da ne gre za motnjo, temveč prav za dokaz nastanka vesolja – kozmično mikrovalovno sevanje ozadja, ki še vedno prežema celoten prostor.
Od eksplozije do galaksij in življenja
Kako je torej iz enega samega poka nastalo vse, kar poznamo danes? Kot še navaja Nova.rs, se je pred približno 13,8 milijarde let vse začelo iz singularnosti – drobne, vroče in neizmerno goste točke, ki je v trenutku eksplodirala. Vesolje se je nato ekstremno hitro širilo in ustvarjalo nov prostor.
Skoraj takoj so se pojavile osnovne sile narave – gravitacija, elektromagnetizem in jedrske sile. Iz energije so nastajali delci materije in antimaterije, ki so se večinoma uničili med seboj, majhen presežek materije pa je na srečo preživel.
Prvi protoni in nevtroni so nastali v prvih sekundah, kmalu zatem pa še vodik in helij. Po približno 300.000 letih so ti atomi ujeli elektrone in vesolje napolnili s plinskimi oblaki ter svetlobo, katere sledi še danes vidimo v obliki kozmičnega mikrovalovnega sevanja ozadja.
Morda vas zanima tudi:
- Slovenski fizik razkril, kdaj in kako bo konec sveta
- Konec sveta? Vesoljci? Slovence prestrašile nenavadne spirale na nebu
Majhne razlike v gostoti teh plinov so skozi čas ustvarile strukture, ki so pozneje postale galaksije in galaktične kopice – svet, kakršnega poznamo danes. Bolj podrobno je nastanek sveta viden na osupljivem posnetku, ki ga je pred časom objavil BBC One.
Prve eksplozije niso ustvarile le zvezd, temveč tudi težje elemente, kot so ogljik, dušik in železo – prav tiste, ki danes sestavljajo naše planete, rastline in celo človeška telesa. "Sprva sta bila prisotna zgolj vodik in helij," poudarjajo znanstveniki. "Kasnejše eksplozije pa so galaksijam prinesle ključne elemente, brez katerih življenje na Zemlji sploh ne bi bilo mogoče."
Takšna je torej zgodba o nastanku vesolja. In če poznamo začetek, se neizogibno zastavlja vprašanje, kako se bo vse to nekoč končalo. Toda iskanje odgovora na to vprašanje prepuščamo prihodnjim generacijam – in novim znanstvenim odkritjem.
