Zagotovo veste, o čem govorimo, kajne? Verjetno ga ni človeka, da že ne bi doživel tako neprijetnost.
Statična elektrika je tista, ki stoji za občutki "tresenja." Zakaj sploh pride do tega? Obstaja povsem preprosta razlaga. Statična elektrika je pravzaprav nabiranje električnih nabojev na materialu. Ta lahko nastane s trenjem dveh materialov, ki sta sicer izolatorja. Gre za učinek, ki je podoben tistemu, ko si z napihnjenim balonom podrgnemo po laseh. En predmet pri tem izgubi elektrone in dobi pozitivni naboj, drugi pa pridobi elektrone in postane negativno nabit, piše portal krstarica.com. Naboji si nato prizadevajo ponovno vzpostaviti ravnovesje, zato se ob dotiku kovinske kljuke ali pipe naboj sprosti, statična elektrika pa izgine.
Pozimi je več statične elektrike kot poleti
Vreme je zelo povezano s tem. Zrak je namreč naravni električni izolator, to pa pomeni, da električni naboj težko prehaja skozenj. Po drugi plati pa je vodna para v zraku dober prevodnik elektrike in omogoča, da se naboj na našem telesu razprši v zrak. Pozimi so ta električna neravnovesja pogostejša, saj hladen zrak vsebuje manj vodne pare kot topli zrak. Nima se kam razpršiti, zato ostane na nas, dokler se ne dotaknemo eletričnega prevodnika, kot je na primer kovinska površina. Pozimi smo tudi debelejše oblečeni - nosimo volno, umetno krzno, druge sintetične materiale, njihova značilnost pa je ustvarjanje električnega naboja. Lahka, poletna oblačila so večinoma nestatična.
"Tresenje" lahko preprečimo
Temu neprijetnemu občutku se lahko izognemo tako, da ne nosimo volnenih oblačil ter ne uporabljamo volnenih oddej. Bolje bo, če se odločimo za bombaž. Statične šoke povzročajo le elektroni, ki se sproščajo na ta način, zato je dobro pogosteje prijeti kovinske površine, da prekinete neravnovesje in preprečite nabiranje naboja. A v primeru, da so šoki res pogosti in moteči, bo najbolje, da uporabljate vlažilec zraka. Ta bo povečal količino vodne pare v prostoru, tako pa se bo tudi zmanjšalo nabiranje statične elektrike.
Novo na Metroplay: “Zdravstveno komuniciranje mora temeljiti na znanstvenih, preverljivih dejstvih!” | Mitja Vrdelja