Anja Horjak | 22. 11. 2019, 08:50
Boštjan Tadel: Edini inštruktor či-teka pri nas
Po imenu se ga morda spomnite iz medijev, danes pa je Boštjan Tadel inštruktor posebne in v Sloveniji še ne zelo poznane tehnike teka. Kako jo je sploh odkril in kaj se skriva za začetnim zlogom “či”?
“Začel sem teči, ker je bilo najlažje,” je povedal Tadel. Tekel je že marsikje po Evropi in ugotovil, da je po njegovem mnenju Ljubljana najboljši prostor za to aktivnost. Če iščemo preprosto in cenovno ustrezno rekreacijo, je tek brez konkurence, še posebej v Sloveniji in nasploh v Ljubljani, kjer je veliko tekaških stez, narava pa vedno blizu.
Poleg tega, je dodal, smo bili za tek narejeni že od samega začetka. V vseh svojih tekaških letih (ki jih morate prešteti na prste treh rok) Boštjan še ni doživel t. i. tekaške vročice oziroma omame, ki naj bi jo sprožil tek zaradi sproščanja hormonov sreče, se pa po teku počuti veliko bolje.
Tek je med drugim priporočljiv tudi, ker naj bi se med poskakovanjem z ene noge na drugo mentalno spočili, kar je v dobi “narediti moram takoj in zdaj” še kako potrebno. Pa se res? “Odvisno,” je odgovoril Boštjan in pojasnil: “V trenutku, ko samo tečemo, možgani začnejo predelovati naše trenutne probleme. Če tek jemljemo resno, pa je situacija obratna. Osredotočamo se na tehniko in ozavestimo proces teka, zato možgani nimajo časa misliti na druge stvari.”
Bo že držalo, pritrdim, saj vem, da se tudi sama s svojih (redkih) tekaških podvigov pogosto vrnem čisto enako ali še bolj mentalno utrujena.
Kaj sploh je či-tek?
Izhaja iz prepletenih spoznanj in tehnik tradicionalne kitajske borilne veščine taj-či ter zahodne anatomije in fizike. Na osnovi poravnave in sprostitve telesa je vrhunski ultramaratonec Danny Dreyer razvil štiri osrednje elemente svoje tehnike:
- ravno držo od gležnja do ramen,
- dviganje gležnja z mišicami trupa,
- izpopolnjeno delo rok,
- vodenje z dantienom.
“Če hočemo biti čim manj škodljivi do sebe in čim bolj učinkoviti, moramo upoštevati naravne procese. Či-tek je tehnika, ki nas nauči izkoristiti vse, kar je integrirano v telesu in dva naravna zakona, ki nas čim bolj učinkovito spravita v gibanje: gravitacija in 2. Newtonov zakon (če telo miruje ali se giblje premo enakomerno, nanj ne deluje nobena sila ali pa je vsota vseh sil, ki delujejo nanj enaka nič),” je pojasnil edini inštruktor či-teka v Sloveniji.
Veliko ljudi se s či-tekom sreča zaradi poškodb oziroma pri okrevanju. A učiti bi se ga morali tudi drugi: začetniki zato, da bi preprečili morebitne napake, in redni tekači, da bi odpravil pomanjkljivo tehniko, ki jim preprečuje, da bi bili hitrejši in vzdržljivejši.
Tudi Boštjan Tadel je takšno tehniko teka odkril zaradi prvega razloga - poškodbe. V otroštvu se je kot šprinter navadil teka po prstih in gibanje prenesel v rekreacijski tek ter si zato pridelal kronično poškodbo ahilove tetive. S či-tekom je poškodbo uspešno odpravil, se v teku izuril, potem pa v Sloveniji pridobil rekreativno licenco. Sedaj ima svojo šolo teka.
Zakaj pa bi se sploh kdo učil teči?
“Ker smo pozabili. V otroštvu je tek naraven, potem pa vedno bolj začnemo prehajati v življenjske vzorce, ki se oddaljujejo od človeške primarne narave. Kreativnost pri tem, kako lahko ljudje narobe tečemo, je velika.” Ko se informiramo o varni obliki teka, preprečujemo tudi poškodbe, ki bi nas lahko spravile v posteljo za dalj časa ali nam vzele motivacijo za tek.
Rekreacija : tekmovanje
Po Boštjanovem mnenju je v Sloveniji športna pedagogika usmerjena predvsem tekmovalno, ne posvečamo pa se rekreativnim tehnikam, ki omogočajo kakovostno telesno dejavnost, s katero se bomo lahko ukvarjali tudi na stara leta. Če je primaren cilj tekmovalnost, bodo z njim z veliko verjetnostjo prišle tudi poškodbe.
Pri profesionalnih športnikih je na primer pomembna regeneracija telesa po tekmi, za kar rekreativec nima ne časa in ne denarja. Predstavljajte si, koliko bi odšteli za reden obisk maserja, fizioterapevta, prehranskega strokovnjaka in še koga, ki bi vaše telo spravil nazaj v najboljšo formo.
Zato bi bilo bolj smiselno, da bi prvoten cilj temeljil na skrbi zase in ne na tekmovanjih. Nič pa ne bo narobe, če se tu in tam udeležite kakšnega maratona in preverite, kako ste telesno pripravljeni. To je tudi dobra motivacija, je dodajal Tadel in hkrati opozoril, da moramo ostati na realnih tleh in si zadati razdalje, ki jih bomo dejansko lahko pretekli.