Jure Bohorič | 12. 4. 2023, 20:00
Ne objavi, kar te lahko gnjavi: zakaj je tudi v športu še kako pomembno dvakrat premisliti, preden pritisnete gumb ’objavi’
Družbena omrežja so športnikom po vsem svetu odprla avtocesto do slave, ki pa ni vedno povezana le z njihovimi sposobnostmi in kakovostjo. Toda prav tako ponujajo nešteto pasti, v katere so se ujeli že številni.
Ste vedeli, da so na ameriški univerzi v Illinoisu že leta 1960 razvili sistem PLATO, ki je ponujal prve oblike funkcij družbenih omrežij? PLATO je vseboval sicer sila "primitivno" aplikacijo za komunikacijo na tako imenovanem forumu za sporočila, uporabljali so ga tudi za neposredno komuniciranje oziroma pošiljanje sporočil. Že leta 1960!
Po zelo primitivnih začetkih so desetletja, ki so sledila, postregla z neverjetnim razvojem družbenih omrežij in človeštvo zdaj že desetletja živi – če se lahko tako izrazimo – dvojno življenje. Ljudje se družijo v javnosti, a hkrati tudi na svetovnem spletu. Na prelomu tisočletja so v uporabo prišla omrežja, ki so priljubljena še danes: Facebook je luč sveta ugledal leta 2004, Twitter so zagnali dve leti pozneje, Instagram je med nami zadnjih 13 let.
Družbena omrežja so danes način življenja, številni njihovi uporabniki pa globalne svetovne zvezde. To so postali tudi ljudje, ki bi bili brez družbenih omrežij pravzaprav popolni neznanci. Vse naštete spletne platforme (in tudi številne druge) so med drugim hkrati zelo dober vir zelo dobrega zaslužka.
Družbena omrežja so še kako razširjena in priljubljena tudi v svetu športa. Številni športniki že v mladih letih začenjajo graditi bazo svojih oboževalcev in nešteto je takšnih, ki priljubljeni postanejo, še preden postanejo dobri športniki. Navsezadnje obstajajo tudi takšni, ki so kot športniki povsem povprečni, a zaradi takšnih in drugačnih razlogov na družbenih omrežjih uživajo status čisto pravih zvezdnikov.
V dresu slovenskega nogometnega prvoligaša Tabora iz Sežane je nedolgo tega igral v Franciji rojeni alžirski napadalec Bucif El Afgani, ki je kot nogometaš, milo rečeno, zgolj povprečen, če ne še kaj drugega. Toda kljub temu se lahko pohvali, da mu na Instagramu sledi skoraj 300.000 ljudi. Vsaka njegova objava je pravi hit, kako priljubljen je, so na svoji koži občutili tudi v Sežani.
Od 100 do več kot 41 tisoč všečkov
Ko je Tabor sporočil, da je El Afgani postal njihov član, je objavo na Instagramu všečkalo več kot 41.000 ljudi! Za primerjavo: njihove objave na Instagramu bolj kot ne všečka le okrog 100 ljudi. Toda na igrišču je bila podoba, s katero je postregel El Afgani, zelo skromna. V rdeče-črnem dresu je v pol leta odigral piškavih 10 tekem, na katerih se je kot napadalec med strelce vpisal zgolj enkrat.
V svojem svetu je El Afgani kljub temu zvezdnik in niti po naključju ni edini takšen. Živimo pač v časih, ko ni pomembno zgolj to, kako dober si, marveč tudi, kako spreten si na družbenih omrežjih. Kakovost je že zdavnaj izgubila na veljavi, zdaj je pomembna kvaniteta. Več sledilcev imaš, večja zvezda si.
Toda družbena omrežja vsebujejo tudi veliko pasti, v katere so se v preteklosti ujeli že številni športniki. "Ne objavi, kar te lahko gnjavi" je zlato navodilo uporabe družbenih omrežjih, ki pa se ga vsi ne držijo vedno.
Kaj lahko povzroči neprimerna objava, smo pred dnevi videli tudi na primeru slovenske košarkarice Nike Barič. Kapetanka Slovenije je ostala brez nastopa na domačem evropskem prvenstvu, ki bo na naših tleh potekalo med 15. in 25. junijem, razlog pa ... objava na družbenih omrežjih!
Baričeva je na Facebooku izrazila svoje nezadovoljstvo s selektorjem košarkarske reprezentance Georgeom Dikeoulakojem. Objavila je fotografijo nekdanjega selektorja Damirja Grgića, ob tem pa zapisala: "Takšne trenerje imamo, ‘znalci’ pa tujce podpisujejo!" Objava ni ostala skrita pred očmi javnosti. Grškega strokovnjaka je še kako zmotila, odzvala se je tudi košarkarska zveza, ki je Baričevo ne glede na njeno nesporno znanje in dokazane kvalitete izključila iz reprezentance!
Sramotni komentar
"Deljenje družbe in ekipe z govorjenjem o tujcih in domačih je lahko sila nevarno in nas spominja na neke druge, bolj temne čase zgodovine. Ob tem, da je večina članov naše reprezentance ’tujcev’ v nekem drugem okolju, kjer se srčno trudijo svoji ekipi prinesti čim boljši rezultat. In to velja tudi za osebo, ki je napisala ta sramotni komentar. V našem športu ni skrivnost, da je največja vrednost in osnova uspešnega delovanja spoštovanje med vsemi člani ekipe. A če ne spoštuješ svojih soigralk, trenerjev in ostalega štaba reprezentance, kar je bilo na žalost opazno tudi v zadnji reprezentančni akciji, ti hrbet hitro obrnejo tudi navijači," so zapisali pri košarkarski zvezi.
Ali bo Baričeva obžalovala potezo ali ne, je vsekakor zanimivo vprašanje. Da je kljub temu, če je zapis objavila po tehtnem premisleku in ob zavedanju možnih posledic, vrgla veliko črno piko na svojo kariero, ni dvoma. Navsezadnje si je zaprla vrata reprezentance in ostala brez nastopa na velikem tekmovanju, o kakršnih sanjajo številni športniki.
Njena zgodba niti po naključju ni edina, ki priča o tem, da družbena omrežja športnikom že res ponujajo odlično priložnost za samopromocijo, a so hkrati ob neprimerni uporabi tudi orožje za strel v lastno koleno. Nemalo športnikov je zaradi neprimernih objav ostalo brez služb, sponzorjev in tudi navijačev.
David Petroff, ki se na univerzi Edgewood v ZDA ukvarja z medijskim nastopanjem mladih športnikov, je zadel bistvo s svojimi besedami, da svoboda govora še ne pomeni, da posamezniku ni treba odgovarjati za neumne, nesmiselne in nespametne komentarje.
Še kako poučna je tudi zgodba slovenskega nogometaša Matevža Vidovška, ki v tej sezoni blesti v dresu Olimpije in je najboljši vratar Prve lige Telemach. Njegova izkušnja priča o tem, da na družbenih omrežjih nikdar ni prekmalu za objavo, ki jo boš nekoč obžaloval.
Številni niso imeli toliko sreče
Ko je bilo danes 23-letnemu Korošcu komaj 10 let, je na Facebooku zapisal nekaj v smislu, kako Olimpija tekme igra v vedno praznih Stožicah in da je v Sloveniji številka ena med vsemi klubi njen veliki rival Maribor.
Danes Vidovšek blesti prav v "praznih Stožicah" in v soboto bi si lahko njegova Olimpija naslov državnega prvaka priigrala proti ... Mariboru! Zapis iz leta 2011 je več kot desetletje pozneje prišel v javnost, a Vidovšek je imel srečo: v Ljubljani mu nihče ni kaj prida zameril, kar je objavil na Facebooku. Številni drugi toliko sreče niso imeli.
Nogometni trener Sandro Grande je službo pri Montrealu izgubil po vsega enem dnevu, potem ko so novinarji izbrskali njegov 12 let star (!) zapis na družbenih omrežjih. Grande je tedaj neokusno komentiral poskus atentata na političarko Pauline Marois z besedami, kako mu je žal, ker je "napadalec zgrešil tarčo".
Nogometni sodnik Bobby Madley, ki je pravico delil celo na tekmah v premier ligi, je ostal brez službe, ker se je norčeval iz invalida. Igralec ragbija Israel Folau je pred leti ostal brez štiri milijone evrov vredne pogodbe, ker je zapisal, da "pekel čaka pijance, homoseksualce in prešuštnike". Takšnih in drugačnih primerov je bilo ogromno in so kronski dokaz, zakaj je treba vsaj dvakrat dobro premisliti pred vsako objavo na družbenih omrežjih. Ali tudi: ne objavi, kar te lahko gnjavi ...
Čustvene brazgotine
Kako pomembna je vzgoja mladih športnikov glede njihovega udejstvovanja na družbenih omrežjih, se dobro zavedajo pri Nogometni zvezi Slovenije. Organizacija, ki domuje na Brdu pri Kranju, po besedah tiskovnega predstavnika Matjaža Krajnika redno organizira poučne delavnice, na katerih so mladi nogometaši soočeni z vsemi mogočimi pastmi družbenih omrežij.
Med drugim so nedolgo tega zagnali tudi prav posebno družbeno odgovorno kampanjo Štej do 11, ki problematizira sovražni govor v digitalnem okolju.
"Odraščanje v današnjem okolju je prežeto z mnogimi pastmi, s katerimi se mladostniki soočajo tako na spletu kot v vsakdanjem življenju. Sovražno obnašanje in sovražni govor povzročata čustvene brazgotine, ki imajo lahko zelo hude posledice. Zato je nujno, da otroke in mladostnike poučimo, naučimo in s tem opolnomočimo. Odrasli smo tisti, ki imamo to odgovornost in obvezo dobrega vzora za naše mladostnike," so na dodaten vidik problematike uporabe družbenih omrežij opozorili pri NZS.
Kako družbena omrežja izkoristiti sebi v prid, je tema, ki ji veliko pozornosti posveča tudi športna agencija Proelium. Kot pravi njen ustanovitelj in direktor Jan Ternjak, je najpomembneje, da športniki že v mladosti družbena omrežja začnejo uporabljati kot orodje za kvalitetno samopromocijo in grajenje lastne osebne znamke. Ob tem nadobudne športnike kakopak učijo tudi, kako se izogibati vedno večjemu številu pasti, ki prežijo na vse uporabnike Facebooka, Instagrama, Twitterja in drugih omrežij.
Mladim športnikom je že nekaj časa na voljo tudi Mastercard športna akademija, kjer se lahko naučijo marsikaj še kako koristnega pri uporabi družbenih omrežij.
Škoda, do katere lahko pride, je lahko včasih dejansko nepopravljiva, zato je pomembno, da športnik že od mladih let dalje ne razvija zgolj svojih telesnih sposobnosti, marveč tudi vse drugo, kar v današnjem svetu spada k uspehom in dobrim rezultatom na eni ter porazom in slabim rezultatom na drugi strani. Ne objavi, kar te lahko nekoč gnjavi, je tako ali tako glavno vodilo. Ali tudi: pamet v roke vsakič, preden pritisnete gumb "objavi" ...
