5. 7. 2022, 11:06

Olimpijski prvak, ki je zabredel v droge in se po 16 letih vrnil na vrh sveta

Twitter/Cal Bears History

Živel je v meglici nejasnosti, preizkuševanju halucinogenih substanc in poskusov samoodkrivanja. Znova se je odločil za šport in spisal zgodbo o povratku, ki je še večja od preklica košarkarskega pokoja slavnega Michaela Jordana. 

Ena najboljših lekcij, ki se jih je naučil Anthony Ervin, je, da priložnost na vrata ne potrka le enkrat. "Priložnost se lahko znova pojavi, če ste na to pripravljeni," pravi. Ervin govori iz izkušenj, ki so edinstvene v športnem svetu.

Njegova zgodba je bila ena najpomembnejših zgodb olimpijskih iger v Riu de Janeiru leta 2016 – hkrati nostalgična in polna spoštovanja. Ervin je osvojil zlato medaljo v disciplini 50 m prosto – pri 35 letih je bil najstarejši, ki je kdajkoli osvojil posamično plavalno medaljo.

Na olimpijskih igrah v Sydneyju leta 2000 je osvojil zlato v isti disciplini, med medaljama je torej kar 16 let razlike.

Ervinova zgodba je izjemna. Leta 2003 je pri 22 letih opustil šport. Njegova druga posamična olimpijska medalja je sledila po vrnitvi v ameriško olimpijsko reprezentanco leta 2012 po skoraj desetletju preživetem v meglici nejasnosti, halucinogenih substanc in poskusov samoodkrivanja. Ves ta čas je preživel brez plavanja.

Njegov odhod in vrnitev v šport sta bila organska procesa

"Moral sem najti svojo pot – kam je šla, ni bila moja izbira. Pot nazaj na olimpijske igre je bila organska. Po šestmesečnem treningu sem končal na petem mestu (na olimpijskih igrah v Londonu leta 2012) in spoznal sem, da bi bil lahko boljši s štiriletnim treningom (za Rio 2016). Rezultati so bili nenačrtovana raven dosežka," je dejal Ervin.

Ko je delno zaradi razočaranja opustil šport, je svojo medaljo iz Sydneyja prodal na dražbi in izkupiček dal Unicefovemu skladu za pomoč pri cunamiju.

Sledilo je obdobje razuzdanosti – ki je vključevalo droge, ki zameglijo um, alkohol, neuspel poskus samomora zaradi prevelikega odmerka pomirjeval in kolesarsko nesrečo, ki jo je sprožil policijski lov zaradi visoke hitrosti.

Svoje telo je prekril s tetovažami, ustanovil je metal skupino Weapons of Mass Destruction in iskal uteho v veri. Med opravljanjem magistrskega študija iz športa, kulture in izobraževanja na univerzi Barkley v Kaliforniji v letomi 2010 in 2011 je moral napisati nalogo za predmet, ki se je izkazal za prelomnico v njegovem življenju.

"Pisal sem članek o svojem življenju v športu in prišlo je do takojšnje katarze in želje, da si povrnem svoje telo," pravi. "Po zaključnem članku sem pokadil zadnjo cigareto in brez namere, da postanem tekmovalec, usmeril vso energija v bazen."

Eureka

Maja 2016, le nekaj mesecev pred igrami v Riu, ga je njegov trener David Marsh seznanil s švedskim Kistlerjevim sistemom za analizo uspešnosti – kup računalnikov in kamer, ki zagotavljajo takojšnje podatke in parametre zmogljivosti, ki trenerjem in športnikom pomagajo spremeniti tehniko. To je spodbudilo njegov uspeh.

"Eureka. Lahko sem videl svojo šibkost in kje izgubljam energijo. Moj štart je bil vedno moja Ahilova peta na tekmovanjih, vendar sem lahko prepoznal težavo in jo rešil v manj kot eni uri. Po tem se je moj štart popravil."

Ervinovo življenje in kariera sta dokumentirana v njegovi knjigi Chasing Water: Elegy Of An Olympian iz leta 2016.

"Plavanje je dejavnost, ki jo lahko izvajate vse življenje," pravi, da bi pojasnil, zakaj se je toliko vrhunskih plavalcev – vključno z Michaelom Phelpsom in Ianom Thorpeom – upokojilo in vrnilo.

Sebe ne vidi kot vzornika, zaveda pa se, da ga morda drugi, zato čuti potrebo po tem, da prevzame odgovornost.

"Moje sposobnosti so vedno presegale moja prepričanja. Vem, da je v tekmovalnem športu prisotno protislovje, vendar o svojih tekmecih ne razmišljam kot o nasprotnikih, vsi skupaj si prizadevamo za isto stvar," je dejal povratnik Anthony Ervin. 

Poglejte si, kako je osvojil svojo drugo posamično zlato na olimpijskih igrah.

Novo na Metroplay: Nuša Lesar o najlepšem letu svojega življenja, materinstvu in delu voditeljice