Slovenski odbojkarski zvezdnik Rok Možič, ki mu sledi več kot 130 tisoč ljudi, priznal: "Imel sem veliko težav z izbruhi jeze"

Rok Možič, eden najprepoznavnejših športnih obrazov v Sloveniji, igra odbojko praktično že vse življenje. Velja za enega najbolj perspektivnih odbojkarjev na svetu. Čeprav je star komaj 21 let, je za njim več kot desetletje dolga kariera. Odbojka mu je bila tako rekoč položena v zibelko. "Prihajam iz športne družine, oba starša sta igrala odbojko, oče v slovenski reprezentanci, mama v jugoslovanski. Tudi sestra jo je igrala. Starša sta gotovo imela zelo pomembno vlogo pri moji športni poti, vendar me nikoli nista silila v nič," o začetkih športne poti razlaga Možič. 

Odbojko obožuje že od otroštva."Moje življenje se je že od nekdaj vrtelo okoli žoge, v otroštvu sem bil z očetom ves čas na treningih. Poskusil sem tudi druge športe, vendar mi je bila vedno najbolj všeč odbojka. Ljubezen do nje je še vedno tako močna kot na začetku, morda celo močnejša. Veliko je lepih trenutkov, ki ti jih da šport. Uživam v njem in upam, da me čaka še najmanj 15 let kariere." 

Bronasta medalja, ki se sveti kot zlata

V karieri je dosegel že veliko uspehov, vendar mu je najbolj pri srcu nedavna osvojitev bronaste medalje na evropskem prvenstvu v Rimu. Bronasto medaljo so slovenski odbojkarji osvojili po bolečem porazu v polfinalu s Poljsko. "Bilo je nekaj težkih trenutkov po polfinalni tekmi. Takšni dnevi pridejo in takrat se skušam spomniti na vse lepe trenutke in kako je lepo na koncu zmagovati, uživati z ekipo in potovati po svetu. Spomnim se, kaj smo jaz in vsi drugi žrtvovali za to, da sem danes tukaj, in to me vedno napolni z novo energijo in motivacijo." 

Na zadnji tekmi so Slovenci dali vse od sebe, premagali Francoze ter zasedli tretje mesto. Gre za ekipni uspeh, ki Možiču pomeni ogromno. "Ta medalja je zame kot zlata. Ena izmed lepših tekem, ki mi bo za vedno ostala v spominu, tudi zaradi tega, ker sem zaključil tekmo." Na prvenstvu je 21-letnik končal na prvem mestu med vsemi igralci po doseženih točkah, kar dokazuje njegovo izvrstno formo. "To je bilo zame drugo evropsko prvenstvo in prvič sem bil na korektorski poziciji. Mislim, da sem se znašel dobro, na koncu sem dosegel tudi največ točk na prvenstvu."

Slovenci ga obožujejo

21-letnik spada med najmlajše igralce v slovenski reprezentanci, obenem pa tudi med najbolj priljubljene. Na Instagramu mu sledi že več kot 130 tisoč ljudi, podporo navijačev pa ne jemlje za samoumevno. "Navijači so zagotovo sedmi igralec ekipe. Nekaj najlepšega je, ko se veseliš skupaj z njimi in res sem hvaležen, da imam njihovo podporo." Ob strani mu stojijo tudi ob porazih, ki jih Mariborčan težko sprejema. 

"Porazov res nimam rad. Nikoli se ne bom navadil na njih. V mlajših letih sem imel veliko težav z izbruhi jeze in brcanjem žog. Zdaj se skušam iz njih nekaj naučiti. Vem, da so porazi sestavni del športa in brez njih ne moreš postati boljši. Če se že morajo zgoditi, potem naj se vsaj nekaj naučim."

Dvoma ni - Možič uživa ogromno podporo navijačev in družine. Kaj pa podpora boljše polovice? "Trenutno sem samski. Boljša polovica me še nekje čaka. Zagotovo imam podporo družine, navijačev, prijateljev, tudi nekaterih deklet ... ampak ja, na boljšo polovico še čakam (smeh)." 

Rojen zmagovalec

Ambicioznemu Mariborčanu motivacije ne primanjkuje. Leta 2021 je podpisal pogodbo z italijanskim prvoligašem Verona Volley. Sezono 2021/2022 je zaključil kot točkovno najbolj uspešen igralec italijanske prve lige. Z 21 leti je postal kapetan ekipe Rana Verona v eni izmed najmočnejših lig na svetu.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Rok Možič (@rok_mozic9)

Kaj slovenskega asa čaka v prihodnosti? "Vedno sem si želel igrati v italijanski ligi, zdaj sem tukaj in res mi je lepo. V prihodnosti zagotovo želim zmagovati. Z reprezentanco zagotovo želimo priti na olimpijske igre, s klubom pa želimo čim bolje odigrati redni del, da pridemo v polfinale."

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc