1. 7. 2011, 09:54 | Vir: Playboy | Promocijska objava
Ekstremna popolnost - skoki s pečin
Legenda pravi, da ima jezerska voda jezerca Vouliagmeni, mističnega kraja streljaj od središča Aten, zdravilno moč in da so podvodni labirinti požrli nekaj potapljačev. Slednjega nismo doživeli, smo pa konec maja z zadržanim dihom tam spremljali tretjo tekmo Red Bull Cliff Diving World Series 2011.
Skoki s pečin oziroma z velike višine imajo dolgo tradicijo, toda do leta 2009, ko je Red Bull uvedel svojo svetovno serijo, so bili na obrobju športne pozornosti. Danes so ekstremni skakalci že zvezde in njihovi skoki so z vsako tekmo popolnejši.
Prvo leto je zmagal Kolumbijec Orlando Duque, naslednje leto sta mesti na vrhu zamenjala z Britancem Garyjem Huntom.
Tretja sezona
Letos se v tretji sezoni na sedmih tekmah vratolomno kosa 12 skakalcev. Po prvih dveh, na Velikonočnem otoku in Jukatanu, je prepričljivo vodil Duque, a se je konec aprila poškodoval in sezono končal. Tako je v Grčiji njegovo odsotnost najbolje izkoristil Hunt. »Prvi dan nisem bil najbolje razpoložen, toda danes mi je šlo kot po maslu,« nam je dejal simpatični junak tik po razglasitvi rezultatov in dodal: »Me je pa strah prav pred vsakim skokom, seveda.«
Skakalci, ki so si po koncu tekmovanja na zabavi dali duška, so bili ves konec tedna skrajno osredotočeni, kar je drugouvrščeni, Rus Artem Silčenko, še pred Atenami pojasnil z besedami: »Ne glede na to, kako imaš pripravljeno telo, ne moreš skakati z višine 27 metrov, če ni pripravljen tudi um.«
Tretji je bil Čeh Michal Navratil, četrti Francoz Cyrille Oumedjkane, peti Ukrajinec Slava Polieščuk, šesti Ukrajinec Saša Kucenko.
Kandidat za prvo šesterico je bil tudi Francoz Hassan Mouti, ki pa se je pri izjemno zahtevnem skoku v prvi seriji poškodoval. Namesto z nogami je priletel v vodo postrani. Potapljači in zdravniki so ga imobilizirali še v vodi in odpeljali v bolnišnico. Na srečo ni bilo nič hujšega in se nam je v nedeljo kot gledalec že pridružil.
Finale v Ukrajini
Naslednja tekma bo 20. avgusta v Bostonu in veliki finale 4. septembra na Jalti, tik pod romantičnim gradom Lastovičje gnezdo, ki kraljuje na 40 metrov visokem klifu nad Črnim morjem.
Evropska tekmovanja si je mogoče v živo ogledati na Red Bull Web TV.
Pravila tekmovanja
Na vsaki tekmi Red Bull Cliff Diving World Series se ima vseh 12 tekmovalcev priložnost izkazati s tremi skoki, v vsaki seriji začenši od najslabše do najbolje uvrščenega. V četrto serijo se uvrsti šest najboljših, ki prav tako skačejo od šesto- do prvouvrščenega.
Mednarodna žirija ocenjuje težavnost odskoka, število salt in spiral, položaj skakalca med prvinami in doskok v vodo, katere globina mora meriti najmanj pet metrov (na Velikonočnem otoku znaša globina vode prek osem metrov, na Jukatanu 39, v Atenah sedem, v La Rochellu od 5,5 do sedem, v Malcesinu prek pet, v Bostonu sedem in na Jalti pet).
V vodi so ob pristanku na preži potapljači, da bi skakalcu pomagali, če bi se mu skok ponesrečil, in nedaleč stran je splav s številčno zdravniško ekipo. Skakalec namreč pri skoku, ki traja tri sekunde, doseže težni pospešek od dve do tri g in hitrost od 85 do 90 kilometrov na uro.
»Če ti gre kaj narobe, je trk ob gladino podoben, kakor da bi zadel ob beton. Voda deluje mistično nepredvidljivo – včasih se, ko udariš vanjo, razpre, ko pa misliš, da si že končal, trešči nazaj vate,« je opisal svoje občutke avstralski skakalec Steve Black.
Vsi sodelujoči skakalci so pred prihodom v Red Bull Cliff Diving World Series tekmovali na olimpijadi in imajo za seboj veliko let profesionalnega treninga. Skoke vadijo večinoma v dveh delih, pretežno na bazenu z višine desetih metrov, v celoto jih sestavijo na tekmovanju. Zato je vsak skok mojstrovina zase.
Prihodnje leto bo Slovenijo čil in zdrav obiskal Orlando Duque in virtuozno skočil v vodo na prav posebnem kraju. Playboy bo tam.
Tekst Borut Omerzel
FOTO Samo Vidic, Dean Treml, Romina Amato; vsi za Red Bull Cliff Diving