Eden najbolj priljubljenih slovenskih športnikov, ki nas že vrsto let navdušuje s svojimi dosežki, je tokrat spregovoril o svoji najtežji bitki – tisti, ki jo je vodil sam s seboj. Njegova izpoved je iskrena in boleča. Spregovoril je o stiskah, s katerimi se srečujejo številni vrhunski športniki, a jih pogosto skrivajo pred svetom. Njegova zgodba nas uči, da tudi najboljši med nami nosijo težka bremena – in da je pogum priznati, ko potrebujemo pomoč.
Motnje hranjenja so vsakdan svetovnega športa, za mlade športnike celo zelo nevarne. A tematika ostaja zakrita, saj navijači spremljajo le dosežke najboljših in le malokdo se ob takšni težavi izpostavi. Med Slovenci je pogum spet zbral kolesarski as Jan Tratnik.
Spopadal se je z bulimijo
Odkrito je priznal, da se je pred leti spopadal z bulimijo. Tratnik je razkril, da je padel v začarani krog, ko ga je premalo zaužite hrane pripeljalo do prenajedanja, iz strahu, da bi se zredil, pa se je prisilil k bruhanju.
"Nisem prenesel občutka lakote, zato sem se raje najedel preveč. A ker me je bilo strah, da bi se zredil, sem se znašel v začaranem krogu, iz katerega nisem znal pobegniti," je dejal 34-letni slovenski reprezentant.
Sam pravi, da so se težave začele leta 2011, ko je prestopil v belgijsko kolesarsko ekipo svetovne serije Quickstep. "Opravili smo nekaj testov in ko smo videli moje vate na kilogram, je nekdo namignil, da bi bil lahko res zelo zelo dober v klanec, če bi izgubil še nekaj kilogramov," je dejal Tratnik in nasvet seveda poslušal.
A rezerv za želeno ni bilo. "Ker sem imel malo maščobe, je bilo težo zelo težko izgubiti. Tako se je začelo," se obdobja pri svojih 21 letih spominja slovenski kolesar.
"Obroke sem zmanjšal na minimum, a je bilo to zelo težko, saj sem izgubljal tudi mišično maso. Ves čas sem bil lačen, dobesedno sem stradal," je razkril.
Šele kasneje je kolesar spoznal, da je naredil prav vse, kar so mu svetovali trenerji, ni pa poslušal svojega telesa. "Zdravnik je zahteval, da svojo težo znižam na največ 60 kilogramov, na pripravljalnem kampu sem jih takrat imel 64. Potem se je vse podrlo," je razložil.
"Mislim, da moje telo potrebuje vsega po malem. Če imaš normalne obroke in ješ zdravo hrano, ne moreš zgrešiti. Če sem lačen, jem več, in če nisem, jem manj. Ne oziram se na kalorije, to prinaša preveč stresa," je razložil, kakšen je njegov nov pristop, ki tovrstnega vmešavanja ne pusti več.
A pot iz začaranega kroga ni lahka in Tratnik pravi, da je pomembno tudi priznanje in da o zadevi spregovoriš: "Res moraš verjeti, da je to možno premagati. Najboljše, kar lahko narediš, je, da o tem spregovoriš in poveš bližnjim, a nisi sam v tem. Dolgo sem bil preveč sramežljiv, da bi ljudem povedal."
Motnje hranjenja v športu
Po nekaterih raziskavah naj bi bilo kar 20 odstotkov vseh športnikov izpostavljenih tveganju, da se soočijo z motnjami hranjenja. Ob bulimiji pa se največkrat omenjata anoreksija in sindrom Red-S.
Obstaja skupina športov, kjer je telesna teža lahko odločilen dejavnik pri doseganju uspehov. Dvakratna olimpijska prvakinja Janja Garnbret že dlje opazuje trend v športnem plezanju in javno se je pred časom vprašala, kdaj bo tekmovala z okostnjaki. Med biatlonci je tovrstno težavo opisala Švicarka Lena Häcki Gross, snaha nekdanjega trenerja slovenske reprezentance Ricca Grossa, znane so težave nemškega skakalca Svena Hannawalda in tudi slovenskega skakalca Bora Pavlovčiča, na dolgih progah je odvečna teža lahko težava v atletiki, smučarskem teku, ...
Tudi v Sloveniji je problem prisoten. Aktivno se s težavo spopada Fakulteta za šport, pa tudi različni psihologi, ki delajo v športu. Redki pa so tisti, ki se izpostavijo. Med kolesarji je o tem javno pred leti denimo spregovoril Jani Brajkovič, zdaj pa torej na pasti vrhunskega športa in motnje hranjenja opozarja tudi Tratnik, v novi sezoni član ekipe rojaka Primoža Rogliča Red Bull-BORA-hansgrohe.
Novo na Metroplay: "Potem te življenje pokliče" | N1 podkast s Suzano Lovec