Lekan: Pri biatlonu se puška prilagaja strelcu in ne obratno

Nekako do 18. leta mladi biatlonci uporabljajo različne reprezentančne puške in ko se zaključi telesna rast, si dajo izdelati leseni del. "Bili so tudi poskusi v drugo smer, a les amortizira strel. Karbon je pretrd in se uporablja le za posamezne dele puške, tudi trde vrste lesa niso primerne za kopito za biatlonske puške. Samo mehak les omogoča mehko streljanje. Kopita iz trdega lesa so namenjena tistim, ki bodo orožje uporabljali 20 in več let, na primer lovcem," še pravi Lekan.

Prav kopito je tisto, ki se pri posameznih strelcih najbolj razlikuje, saj je prilagojeno dolžini rok, velikosti dlani, obliki ličnice ... "Treba je biti pozoren tudi, kako je puška vpeta v ramo, na naslon. Zdaj so tudi naramnice različno velike, saj imajo tekmovalci in tekmovalke različne ramenske obroče. Tukaj je bil storjen velik napredek, saj smo včasih uporabljali vrvi, ki so bile slabo podložene, danes pa z vso moderno opremo včasih niti ne veš, da nosiš puško."

V lovu za uspehom na tekmi so detajli zelo pomembni. Lekan ob tem spomni, da je pri uporabi puške lahko zelo pomembno že, če tekmovalec izgubi dva ali tri kilograme, kar lahko povzroči spremembe pri opori v strelskem položaju, zato morata s trenerjem pozorno spremljati položaj in po potrebi skrajšati pas.

Moderne puške imajo vrsto novosti in posebnosti, pri čemer se glede na svetlobo, meglo, veter ali pa celo sneg spreminjajo predvsem merilne naprave. A puška sama ni vse. "Na prvem mestu je res orožje, nato pa je potrebna vadba, da se pridobi primeren občutek za pogled, vdih in izdih ter pravilno proženje petelina."

Biatlonske puške so težke najmanj 3,5 kilograma. Z malokalibrskim strelivom biatlonci ciljajo tarče na oddaljenosti 50 metrov, pri čemer je premer tarče, ki jo morajo zadeti v ležečem položaju 4,5 cm, v stoječem pa 11,5 cm.