Na Sportklubu odštevajo dneve do začetka Prve Lige Telemach, ta se na male zaslone vrača z 17. julijem. Pričakovanja so velika, saj je konkurenca velika, klubov, ki se bodo borili za najvišja mesta pa vsaj za prste ene roke. Tudi voditelj in komentator Miha Penko se že nadvse veseli začetka nove sezone slovenskega prvenstva, obenem pa upa, da bo tudi tokratna sezona zadostila zahtevam nogometnih sladokuscev.
Kako visoko po vašem mnenju v evropskem merilu kotira slovenski klubski nogomet?
Odgovor se zdi zelo enostaven – toliko kot smo pripravljeni vložiti, toliko imamo. Toda, ko se Maribor uvrsti v ligo prvakov, ali pa, ko je košarkarska Olimpija igrala v Evroligi, pa, ko so celjski rokometaši osvojili rokometno ligo prvakov, v takšnih primerih ta teorija pogrne na celi črti. Včasih je potrebno iti tudi malce v tujino, pa ni treba daleč, samo na Madžarsko ali Avstrijo, da vidiš, koliko finančnih sredstev vlagajo zlasti v infrastrukturo. To je nekaj, brez česar že danes ne gre in situacija bo za klube brez svojih stadionov in centrov za trenažni proces samo še zahtevnejša.
Minulo sezono je slavila Mura, leto poprej Celje. Je s po vašem mnenju nadvlade Olimpije in Maribora ali le dokaz, kako nepredvidljiv je lahko nogomet?
Zadnji dve sezoni sta bili zelo specifični in drugačni od povprečne sezone zadnjih dvajsetih let. To sta bili sezoni, kjer je na dogajanje močno vplivala korona kriza. Veliko je bilo zunanjih dejavnikov, ki so vplivali na pripravljenost klubov in igralcev. Ravno iz tega razloga je bilo tudi veliko nihanj v formi in zato je bil faktor sreče nekoliko večji kot je v neki bolj običajni in normalni sezoni. Tako Celje kot Mura sta definitivno izkoristila nestabilno delovanje Maribora in Olimpije. Sploh vijoličasti so na točki, ko se prilagajajo na delovanje in življenje kluba brez aktivnega delovanja v klubu Zlatka Zahoviča. Mura je pa v zadnjih letih postopoma napredovala, lahko bi dejal organsko napredovala, iz druge lige v prvo in naposled zasluženo, končno, osvojila naslov državnega prvaka.
Česa se sami v povezavi s prihodom slovenskega nogometnega prvenstva na Sportklub najbolj veselite?
Celotnega projekta. Na Sportklubu smo sicer v preteklosti izpeljali že lepo število velikih in pomembnih projektov, že pred leti nogometno ligo prvakov, reprezentančno ligo narodov, pa košarkarsko Evroligo in največje mednarodne lige. A slovenski nogomet je definitivno nekaj česar se zelo veselimo. Smatram ga za top projekt in tekmovanje, ki bo hkrati s produkcijskega dela tudi zelo zahtevno. Največ zadovoljstva pa seveda prinaša delo na terenu, studijske oddaje, intervjuji. Verjamem, da bomo uspeli s kolegi komentatorji pripraviti kakovosten produkt.
Kaj je po vašem mnenju največja prednost Prve lige Telemach?
Zanimivost tekmovanja. To kar smo spremljali zadnji dve sezoni je bilo noro. Naslov prvaka se je odločal na zadnji tekmi sezone in to na medsebojnem obračunu dveh nasprotnikov. Pa vemo, da je bilo vsega skupaj odigranih 36. kol, kljub temu se je prvenstvo močno zapletlo. Pa da ne pozabim, Koprčani so reševali svoj prvoligaški status v zadnjih minutah odločilne tekme, Celjani so po naslovu prvaka sezono kasneje skorajda izpadli iz lige. Resnično je prvaka in razplet dogajanja, vsaj takšen je občutek sedaj, zelo težko napovedati.
Kako pa se je sestava najmočnejših slovenskih klubov v zadnjem času spreminjala? Kako dobrodošle so okrepitve iz tujine?
Tuji nogometaši v slovenski ligi niso nič novega. Hkrati zelo težko pavšalno ocenimo ali so dodana vrednost ali ne. Odvisno od vsakega posameznika. Za Marcosa Tavaresa je jasno, da je ena največjih vrednosti lige zadnjega desetletja. Postal je ljubljenec navijačev, prava legenda. A takšnih seveda ni veliko. Najboljši recept bi bil manjše število tujih nogometašev, a bi ti morali biti kakovostnejši. Seveda pa je vse to povezano s financami, zato gre razumeti tudi klube, ki imajo v svojih vrstah več tujih nogometašev. V vsakem primeru pa na to ne gledam izrazito negativno, in v maniri, da Slovencem jemljejo prostor v ekipi. Igrišče je za vse enako dolgo in široko, vsak se mora dokazati.
Kako pa k ugledu slovenskega nogometa pripomorejo slovenski nogometni zvezdniki v tujini, kot so Oblak, Iličić,…?
To so izjemni nogometaši, ki jih doma še premalo cenimo. Kot športniki na tako visokem nivoju so hkrati tudi definitivno eni največjih ambasadorjev države. Morda grem malce na rob s tem razmišljanjem, a ne poznam slovenskega politika, ki je tako, zlasti pozitivno, prepoznan v tujini, kot omenjena dva. Pa lahko tukaj dodamo še Luko Dončiča, Gorana Dragiča, Anžeta Kopitarja, Tino Maze, kolesarja Rogliča in Pogačarja in še bi lahko našteval.
Kaj pa zvezdniški staž slovenskih nogometašev? V Sloveniji obstaja ali ne?
Če za kriterij vzamemo dober avtomobil, potem nekaj zvezdništva obstaja. (smeh) A nivoja zgoraj omenjenih razumljivo ne dosegajo. Nogomet v Sloveniji (še) ni prepoznan in umeščen v družbo tako kot ga razumejo po večjem delu sveta. Smo država kjer je športna pluralnost zelo izrazita. Praktično ni ga športa, kjer ne bi imeli svojega kakovostnega športnika na mednarodnem nivoju. Vse od plezanja, zimskih športov, kolesarstva, juda, pa ekipni športi z žogo in še in še.
