Mojster aikida in prerok Morihei Uešiba: »Vsakdo je lahko bojevnik za mir.«

»Nenadoma je zemlja zadrhtela. Objeli so me zlati hlapi, ko so privreli iz tal. Začutil sem, da se spreminja v zlato podobo, in moje telo je bilo lahko kot peresce. Razumel sem govor ptic. Nenadoma sem dojel naravo stvarstva: pot bojevnika je udejanjati božjo ljubezen, duha, ki objema in goji vse stvari. Po licih so mi polzele solze hvaležnosti in radosti. Celotno zemljo sem videl kot svoj dom, sonce, luno in zvezde pa kot bližnje prijatelje. Vsa navezanost na materialne stvari je izginila.«

Tako je Morihei Uešiba opisoval trenutek razsvetljenja, ki je prišel po spopadu z mojstrom kenda, ko je mečevalec priznal poraz, saj mu ni uspelo zadati niti enega udarca.

Morihei je takrat odšel na vrt, si obrisal znoj z obraza ter doživel razsvetljenje:

»Vesolje sem!«

Njegova preobrazba iz materialnega v duhovnega bojevnika, katerega poslanstvo je bilo postati prerok umetnosti miru, je bila izjemna. Kmalu po duhovnem prebujenju se ga je prijel sloves ’mojstra mojstrov’, leta 1927 se je na prošnjo mnogih vplivnih pokroviteljev preselil v Tokio in tam leta 1931 odprl svoj dodžo.

O tem, kako nenavaden je bil Morihei za svoje čase, ko ni bilo nič čudnega, če je bil v spopadu z mojstrom nasprotnik celo pohabljen ali ubit, priča naslednja anekdota.

»Na začetku učiteljske poti je nekega nasprotnika, ki se mu je besno upiral, resno poškodoval, nato pa se je odločil oplemenititi svojo tehniko in omogočiti nasprotnikom, da so jo odnesli brez poškodb. Nek drugi izzivalec je bil huje poškodovan, potem ko je zgrešil udarec in se zaletel v zid, ker se ni mogel zaustaviti, zato je Morihei prigovarjal učencem, naj se naučijo varnih, nadzorovanih padcev ’po mačje’«

Kateri avto ima prednost? Naloga je razdelila splet

Njega dni je na trd oreh, za kar se je vedno znova izkazal Morihei, naletel tudi sloviti judoist Nišimura. Potem ko se je vztrajno zaletaval v Moriheija, a vsakič končal na rogonizici, ne da bi zares dojel, kako je pristal na njej, se je s tal zazrl v nasmejanega Moriheija in vprašal: »Je res mogoče, da obstaja borilna veščina, pri kateri podreš napadalca z nasmehom?«

Po takih iniciacijah je Moriheij običajno dobil novega učenca.

Učitelj umetnosti miru

Morihei Uešiba, utemeljitelj aikida, je učil umetnost miru kot ustvarjalno umsko-telesno disciplino, praktično orodje za soočanje z nasiljem in življenjski slog, ki spodbuja neustrašnost, modrost, ljubezen in prijateljstvo.

»Aikido zagovarja nenasilno pot do zmage v vsakršnem sporu. Uešiba je bil prepričan, da je načela aikida mogoče uporabljati v najrazličnejših življenjskih izzivih – v osebnih odnosih, družbenem delovanju, na delu in v poslu, pa tudi v ravnanju z naravo. Vsakdo je lahko bojevnik za mir.«

Svojo veličasno vizijo je Uešiba imenoval ’takemusu aiki’, kar pomeni pogumno in ustvarjalno življenje. Čeprav je slavni utemeljitelj aikida napisal zelo malo, kar je tudi sicer značilno za resnično velike mojstre, ’ki nočejo ustoličevati svojega učenja’, ampak raje nagovarjajo trenutek, so se skozi ustno izročilo ohranili posnetki in zapisi Moriheijevih govorov ter intervjuji in izreki, ki so jih zbrali številni učenci, podporniki in občudovalci.

»Izreke Moriheija Uešibe proučujem že več kot trideset let, a so me med pripravami na to novo izdajo vedno znova razveselila vedno nova spoznanja,« je bil v predgovoru jasen profesor John Stevens, ki je v angleški jezik prevedel, uredil in nekoliko razširil japonsko žepno različico. Njegova knjiga je pod naslovom Umetnost miru pred kratkim izšla tudi v slovenščini.

»Aikido je pot harmonije. Združuje ljudi vseh ras in udejanja izvirno obliko vseh stvari. Vesolje ima en sam vir in iz tega središča se v kozmičnem vzorcu pojavljajo vse stvari. Po koncu druge svetovne vojen je postalo jasno, da je svet nujno očistiti umazanije in razgrajevanja, zato se je pojavil aikido. Da bi odpravili vojno, prevare, pohlep in sovraštvo, so bogovi miru in ubranosti udejanjili svoje moči. Vsi na svetu smo člani iste družine in skupaj si moramo prizadevati, da bi odpravili nesoglasja in vojno. Naši ljudje, svet in vesolje bodo brez ljubezni uničeni. Ljubezen poraja toploto in svetlobo. Obe prvini se fizično uresničujeta kot aikido. Kot poslednji vidik stvarstva so se vse višje moči udejanjile kot ljudje. Predstavljajo vse stvarstvo in nujno je, da uresničujemo božji načrt. Namen izobraževanja je odpreti duha, kar je sodobno izobraževanje pozabilo. Vse vesolje je velika odprta knjiga, polna čudežnih stvari, in v njej gre iskati pravo učenje. V tem duhu sprejmite odgovornost, zavzeto se urite, razvijajte se, uspevajte v tem svetu in rodite sadove.« - Morihei, leta 1957, skupini učencev

Za več branja!

Umetnost miru

Knjiga Johna Stevensa, profesorja budističnih študij na Univerzi Tohoku Fukuši v japonskem Sendaju in učitelja aikida, opisuje življenje Moriheja Uešibe, utemeljitelja aikida, priljubljene japonske borilne veščine, ki jo je imenoval »umetnost miru«, saj se zavzema za nenasilno pot do zmage v vsakršnem sporu.

Umetnost miru vsebuje Morihejev življenjepis, njegove poglede na »umetnost vojne proti umetnosti miru« in njegove doke ter kaligrafije.