Suzana Volk: Od debeluške do ultramaratonke

Povsem brez maščob, s kitastimi rokami in nasmejanim obrazom je ob črni kavi povedala za Lizo, kako se je neopazno močno zredila in končno spoznala, da mora nekaj storiti za dolgo in zdravo življenje.

"V mojih študentskih letih nikoli nisem razmišljala o teži, pravzaprav nikoli nisem imela težav s težo. Bila sem suh otrok in normalna najstnica. Med študijem sem bila ves čas na nogah, povsod sem šla peš ali s kolesom. Saj niti nisem imela časa jesti, ali sem bila na predavanjih ali pa sem delala, saj sem imela kar dve službi, da sem lahko živela in študirala v Ljubljani," pripoveduje Suzana iz Štajerske, ki zdaj že nekaj let živi v okolici Kranja.

48!

"Vedno se mi je nekam mudilo in hrana je bila pač nujno zlo, gorivo za preživetje. Potem je po diplomi vse skupaj postalo bolj udobno. S fantom sva se preselila v skupno stanovanje, dobila sem redno službo in končno sem se lahko malo sprostila. A kuhala sem bolj malo. Veliko sva naročala hrano na dom, pojedla sva nenormalne količine sladoleda, veliko sva hodila ven in redno sem si privoščila kakšen koktajl ali pivo. No, potem se mi je nekega zazdelo, da so se vse moje obleke skrčile. Prav zanimivo, da niti nisem pomislila, da sem se zredila. Joj, ko zdaj pomislim, v resnici nisem opazila, kako sem se zredila, in da namesto številke 38 ali 40 nosim konfekcijsko številko 48. 48!," se smeji Suzana, ki danes z lahkoto zdrsne v XS-pajkice, ki so njuno najljubše športno oblačilo.

Brez fotografij

36-letnica prizna, da ji je potem nenadoma postalo zoprno dobivati se s prijateljicami, saj se ni počutila dobro v svoji koži in tudi v resnici ni imel nič več za obleči: "Prav zanimivo, da iz tistega 'debelega' obdobja nimam nobenih slik, prav izogibala sem se fotoaparatu. Potem sem se nekega dne soočila sama s seboj v ogledalu in sklenila, da moram nekaj narediti. Najprej sem se stehtala in ... saj vam niti nočem povedati. Tehtnica mi je pokazala 92 kilogramov, velika pa sem 1,65 metra. Kupila sem nekaj revij in knjig, med drugim tudi vašo Lizo, ki je imela objavljen ravno vabilo, da se lahko priključimo neki tekaški skupini. Ko mi je še zdravnica rekla, da po indeksu telesne mase padem v skupino pretežkih, sem se takoj prijavila na mail tekaške skupine in komaj čakala, da premaknem rit. Ne vem, zakaj, ampak tako sem bila odločena, da nekaj spremenim, da sem vedela, da mi bo uspelo."

Spremenjene življenjske navade

Suzana pravi, da ni šlo za dieto, ampak enostavno za spremenjen življenjski stil. Popolnoma je spremenila tudi prehrano, izločila je kruh, sladkarije in meso. Vključila se je tudi v podporno skupino v zdravstvenem domu: "Moram povedati, da mi je bila ta skupina v zdravstvenem domu v veliko pomoč. Tam sem spoznala tudi Tanjo, s katero sva se res spoprijateljili in skupaj uživali v novem, zdravem življenju."

Tekaška skupina

A pravo veselje se je šele začelo, ko se je Suzana priključila začetni tekaški skupini v lokalnem klubu: "Najprej sem tekla v Ljubljani, na povabilo neke športne znamke, potem sem ugotovila, da moram najti nekaj bliže Kranju. To je bilo odlično. Začela sem teči v začetni skupini in že na prvem treningu mi je bilo zelo všeč. Močno me je spodbujal tudi brat, ki je takrat že pretekel ljubljanski in londonski maraton. Najprej mi sploh ni verjel, da bom resno hodila, no, že čez kakšne tri mesece pa sva šla skupaj na prvi tek, pozneje se nama je velikokrat pridružil tudi oče, ki je že od nekdaj zagrizen tekač. Takrat sem bila že kakšnih 12 kilogramov lažja in srečnejša.

Suzana pravi, da je bila ob prvih bolečinah v mišicah prav srečna, saj je vedela, da je končno ponovno začela prebujati svoje zanemarjeno telo.

"Prvič sem pretekla 10 kilometrov na ljubljanskem maratonu leta 2013, prihodnje leto končala 21 kilometrov in leta 2015 sem pretekla maraton na Dunaju. Ko sem enkrat začela teči in sem izgubila več kot 30 kilogramov, potem je šlo kar samo od sebe. Ne morete verjeti, kako težak je med tekom vsak odvečni kilogram. Zdaj ima za seboj že pet maratonov in tri ultramaratone, to pomeni, da sem pretekla več kot 70 kilometrov naenkrat. Seveda sem popolnoma zamenjala tudi prehrano in začela kuhati. Zelo sem bila ponosna, ko sem bila prva iz naše tekaške skupine, ki je pretekla maraton in ultramaraton. Iz začetniške skupine, ko smo bile še povsem zelene in pretežke, še vedno tečemo štiri ženske in dva moška. Postali smo prava tekaška klapa."

Zlahka je našla pravo poročno obleko

In, ja, če vas zanima, Suzana ni več skupaj s fantom iz študentskih let, ampak je spoznala tekača iz Italije, ki se je lani preselil k njej v Slovenijo, čeprav še vedno dela v Italiji.

"Ti najini skupni teki po Sloveniji ali Italiji so nekaj najlepšega. Mislim, da kar drži, da moraš imeti s partnerjem nekaj skupaj. Saj veste, tisti par, ki skupaj trenira, tudi skupaj ostane," se smeji Suzana, ki si je dala pred tedni tudi lasersko odpraviti dioptrijo na očeh in zdaj končno lahko teče brez očal in leč.

"Letos poleti se bova z Matteom poročila. Z lahkoto sem našla pravo poročno obleko, mislim, da je pred tem in s 35 kilogrami več niti ne bi želela," se smeji tekačica.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču