Slovenska asa bosta prvič po letu 2021 združila moči: Pogačar in Roglič s skupnimi močmi po zgodovinski dosežek

Slovensko kolesarsko reprezentanco od 22. do 29. septembra čaka vrhunec sezone z nastopom na svetovnem prvenstvu v Zürichu. Članska zasedba bo v Švici pod posebnim drobnogledom, saj s Tadejem Pogačarjem in Primožem Rogličem velja za favorizirano na cestni dirki. Roglič bo medaljo lovil tudi v vožnji na čas.
Skupaj bo na SP v Švici, ki se bo v nedeljo začelo s članskima preizkušnjama v vožnji na čas, nastopilo 25 slovenskih predstavnikov v vseh kategorijah.

Najbolj izpostavljena bo moška članska reprezentanca pod vodstvom selektorja Uroša Murna, ki bo na obeh preizkušnjah lovila medaljo, od tega na cestni dirki kar odkrito cilja na prvo mavričasto majico svetovnega prvaka v zgodovini države. Pogačar in Roglič sta to sezono osvojila vse tri tritedenske dirke, ob njunem imenu pa se je nabralo še ogromno drugih uspehov.

Ob njiju bo na cestni dirki nastopila tudi preostala peterica iz svetovne serije, torej Matej Mohorič, Jan Tratnik, Domen Novak, Luka Mezgec in Matevž Govekar. Iz kontinentalne serije tekmovanj se jim bo pridružil Jaka Primožič. Slovenska osmerica bo imela v nedeljo, 29. septembra, glede na zvezdniško zasedbo in status izrazitega favorita, v kateri bo v Zürichu Pogačar, nalogo nadzorovati potek dirke, ki bo dolga 273,9 km.

Trasa bo v prvem delu potekala od Winterthurja do Züricha, nato pa bo na vrsti sedem razgibanih krogov po 26,8 km, v katerih bo padla odločitev o svetovnemu prvaku.

Sam krog vsebuje dva zahtevnejša klanca v prvem delu, sprva 800 m dolg odsek s povprečnim naklonom 8,6 %, nato pa še vzpenjanje do Witikona (1,9 km/6,2 %). Sledi še dobrih 10 km ravnine z nekaj manjšimi klanci, nato pa spust in nekaj ravnih kilometrov do cilja. Skupaj s prvim delom trase do Züricha bodo morali kolesarji med elito premagati 4470 metrov višinske razlike.

Profil trase in ugled na enodnevnih dirkah v vlogo glavnega favorita postavljata Pogačarja. Ta bi lahko postal šele tretji kolesar v zgodovini z zmagami na Giru in Touru ter naslovom svetovnega prvaka. To je doslej uspelo le Belgijcu Eddyju Merckxu leta 1974 in Ircu Stephenu Rochu 1987.

V klubskih barvah bi bil eden izmed Pogačarjevih glavnih izzivalcev prav rojak Roglič, tokrat pa bosta kmalu 26-letni Gorenjec in skoraj 35-letni Zasavec združila moči na SP prvič po Flandriji leta 2021 in dirkala za slavo pod slovensko zastavo.

Slovenija je doslej na SP osvojila tri kolajne, prvo leta 2001 v Lizboni bronasti Andrej Hauptman, drugo srebrni Roglič na kronometru v Bergnu 16 let kasneje ter tretjo z bronom Pogačar lani.

Njun prvi izzivalec bo predvsem dvakratni olimpijski prvak Remco Evenepoel z nekoliko okrnjeno belgijsko zasedbo. Vprašanje je, kam lahko na zanj morebiti prezahtevni trasi poseže svetovni prvak iz Glasgowa lani Mathieu van der Poel, ki je takrat ugnal tokrat manjkajočega Belgijca Wouta Van Aerta in Pogačarja.

V Zürichu bodo tudi številni drugi, ki na razgibani trasi brez radijskih zvez med kolesarji vidijo svojo priložnost za presenečenje. Med drugimi tudi Američan Matteo Jorgenson, Francoz Julian Alaphilippe, Ekvadorec Richard Carapaz, Avstralec Michael Matthews, Britanec Tom Pidcock, Danec Mattias Skjelmose, Kolumbijec Daniel Martinez in predvsem v zadnjem času razpoloženi Švicar Marc Hirschi ter drugi.

Evenepoel je favorit v vožnji na čas, a Roglič in drugi kolesarji upajo na presenečenje

Kakšno presenečenje več je morda pričakovati v vožnji na čas v nedeljo. Na 46,1 km dolgi bolj ali manj ravninski trasi je sicer izraziti favorit Evenepoel, glede na nastope v Španiji pa bo štirikratni zmagovalec Vuelte Roglič med glavnimi kandidati za kolajno.

Ravno po Rogličevi zaslugi Slovenija že ima kolajno s kronometra leta 2017. Tokratna trasa bo malce drugačna. Po polovici te bo na vrsti edini pravi vzpon na Ütikon (2,4 km/4,9 %), sledi pa še nekaj krajših klancev, skupaj pa bo na voljo 413 višinskih metrov za boljše hribolazce.

Ob Evenepoelu in Rogliču so kandidati za kolajne predvsem domačin Stefan Küng ter Američan Brandon McNulty ter Britanec Joshua Tarling, ki pa sta na dirki po Španiji padla in v zadnjih tednih predvsem celita rane v pripravi na SP. Američan je z vožnjami na treningih sicer dokazal, da je v dobri formi.

V drugih kategorijah pričakovanja manjša

Medtem ko bodo pričakovanja pri slovenskih članih najvišja, je drugače v ostalih kategorijah. Med članicami bodo v Švico potovale Urška Žigart, Urša Pintar, Špela Kern in Eugenia Bujak, ki pa bo vozila le kronometer. Na njem bo nastopila tudi Žigart.

Ženske v nedeljo v vožnji na čas čaka 29,9 km dolga trasa z nekaj več kot 300 višinskimi metri. Cestna dirka od Usterja do Züricha s štirimi krogi bo dolga 154,1 km z natanko 2384 višinskimi metri, na sporedu pa bo 28. septembra.

Prvo ime tričlanske zasedbe mlajših članov bo Gal Glivar, ob sebi pa bo imel na cestni dirki 27. septembra še lanskega evropskega prvaka med mladinci Anžeta Ravbarja in Jako Marolta. Ravbar bo 23. septembra nastopil tudi v vožnji na čas.

Mladinska ekipa bo na cestni dirki, ki bo 26. septembra, pogrešala poškodovanega zmagovalca dirke Pariz-Roubaix za mlajše kolesarja Jakoba Omrzela, nastopili pa bodo Bastian Petrič, Bor Ebner, Erazem Valjavec, Gašper Štajnar in Sven Aleksander Mernik. Nihče od peterice ne bo nastopil v vožnji na čas.

Pri mladinkah se bosta v uri resnice merili Zoja Ferlež in če bo zdravstveno stanje dopuščalo še Eva Potočnik. Na cestni dirki 26. septembra bodo ob njiju na startu še Sara Pestotnik, Anet Trakonja in Dominika Štrukelj.

Novo na Metroplay: Helena Blagne iskreno o večeru, po katerem ni več mirno spala | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem