Kolesarski zvezdnik Primož Roglič je postal slovenski športnik leta po izjemni sezoni 2020, v kateri je znova osvojil dirko po Španiji, premierno zmagal na prestižni dirki Liege - Bastogne - Liege, na Touru pa je osvojil drugo mesto za rojakom in tokrat drugim v razvrstitvi za športnika leta Tadejem Pogačarjem.
Nepozabno kolesarsko leto 2020 je 31-letni Kisovčan končal na prvem mestu lestvice Mednarodne kolesarske zveze, osvojil pa je še zlato kolo za najboljšega kolesarja leta, ki ga podeljuje francoski Velo Magazine. Državni prvak v vožnji na čas je celotno sezono ohranjal visoko raven pripravljenosti, kar potrjuje 12 njegovih zmag. Konec zahtevnega leta je vse skupaj kronal še z drugim zaporednim nazivom športnika leta v Sloveniji.
Koliko vam pomeni osvojitev naslova športnika leta v tako močni konkurenci?
Gre predvsem za posebno potrditev, da smo delali nekaj dobrega in da ljudje to cenijo. Še toliko lepše je osvojiti nagrado v tako težki konkurenci in v zahtevnem letu za vse nas.
Letos smo spremljali številne uspešne nastope slovenskih športnikov. Tu sta vaša najbližja zasledovalca Tadej Pogačar, Luka Dončić ter številni drugi. Kaj menite o njihovih dosežkih?
To je šport, takšno je življenje. Vsak športnik si zasluži nagrado. Vsak se trudi za svoj maksimum. Nekaterim to uspe, drugim morda ne, na koncu pa me zelo veseli, da sem ravno jaz prejel nagrado. Čestitam tudi njima in vsem ostalim športnikom, ki trdo delajo in se trudijo po najboljših močeh.
Kaj bi izpostavil kot tisto, kar je vas morda ločilo od preostalih konkurentov?
To bi morali povedati tisti, ki so me izbrali. Sam lahko rečem le to, da sem se trudil od samega starta do konca narediti največ, kar lahko. Vmes se, tako kot je to v navadi v življenju, nekatere stvari niso izšle tako, ko sem si želel ali zamislil. Z vero po boljšem jutri pa sem vsak dan startal znova in se temu primerno boril do konca sezone.
Do konca ste se borili tudi na Touru, pa vas je tam na koncu za las ugnal Tadej Pogačar. Večkrat poudarja, da sta prijatelja, a hkrati tudi konkurenta. Kako ga vidite vi?
Povsem isto. Preprosto je. Zunaj tekmovanja smo vsi prijatelji, ko je dirka, pa vsak želi narediti svoj maksimum in se boriti za zmago. Ko je tekmovanja konec, je vse, kot je bilo.
Vseeno bi po takšnem razpletu na Touru marsikdo vrgel puško v koruzo in končal sezono. Vi pa ste se hitro pobrali in nadaljevali izjemno. Čemu to pripisujete?
Predvsem načinu razmišljanja. Da sem že v osnovi človek, ki vedno vsak dan jemlje kot novo priložnost. Vse se začne znova, vplivati na preteklost tako ne morem. Kar se je zgodilo, se je zgodilo. Vedno pa lahko vplivam na prihodnost. Ko gledaš tako na svet, je jasno, zakaj sem bil željan novih uspehov po Touru.
Vas je to morda gnalo mimo Juliana Alaphilippa v zaključku dirke Liege - Bastogne - Liege?
Zagotovo te žene ogromno stvari. Zmaga v Liegu je nekaj posebnega. Tako kot sem sam že velikokrat izgubil za desetinke in centimetre, tako tudi kdaj zmagaš in tega sem bil izjemno vesel. Gre za najstarejšo dirko na programu dirk. Imeti čast oziroma to srečo, da je tudi tvoje ime zapisano med zmagovalci, je nekaj izjemnega. Od nekdaj sem si želel osvojiti "spomenik" in super je, da mi je to uspelo v prvem poskusu.
Bržčas pa ob vseh uspehih glavna želja ostaja osvojitev dirke po Franciji? Lahko potrdite, da boste v letu 2021 poskusili znova in kakšna se vam zdi trasa?
Seveda. Tour ostaja nekaj, na kar ciljamo. Gre za nov izziv in načeloma je tako, da bom startal na Touru. Pri trasah gre za precej preprosto stvar. Če si dober, ti vsaka ustreza. Moja glavna skrb je, da bom čim bolje pripravljen. Potem pa bomo videli, kaj nam bo to prineslo.
Takoj po koncu Toura sledi odhod na Japonsko ter nastop na olimpijskih igrah ...
Zagotovo so tudi olimpijske igre velik izziv, sploh s takšno traso, ki bi mi morala precej ustrezati. Je pa težko karkoli načrtovati, če pred tem kolesariš na Touru, saj je vmes en teden ali celo manj razlike.
Imam že nekaj izkušenj in vem, da si lahko, ko končaš tritedensko dirko, v povsem različnih stanjih. Včasih si okej, utrujen, včasih utrujen in poškodovan, lahko pa si celo "gotov" oziroma "mrtev" ter kakšen mesec sploh ne moreš nič. Zagotovo bom startal misijo na Tour in nato, kar je čisto možno, če si tam v najboljši formi, teden dni kasneje tudi v Tokiu.
Kolesarstvo je precej bolj ekipen kot posamičen šport. Kako pa na državni ravni gledate na Slovenijo kot velesilo svetovne serije kolesarstva?
Mogoče se niti sami ne zavedamo, kaj smo v danem trenutku. Verjetno bo zgodovina nekoč povedala, kaj smo bili. Neverjetno je, kakšne uspehe nizamo ne samo Tadej in jaz, ampak tudi vsi ostali. Zagotovo smo si to, da smo kolesarska velesila, zaslužili s trdim delom.
Letos ste bili prvič izbrani za najboljšega kolesarja na svetu in prejeli zlato kolo. Se lahko takšnih nagrad športnik sploh naveliča? Jih je kdaj preveč?
Dovolj jih zagotovo ni nikoli. Neverjetno, da je moje ime zdaj med tistimi, ki so v preteklosti prejeli nagrado Velo d'Or. Sem izjemno vesel, saj je to še ena potrditev, da smo zelo dobro delali v zadnjih letih.
Kaj lahko kot zelo spodoben sprinter, vrhunski hribolazec, ter eden najboljših v vožnji na čas sploh še dodate v svoj kolesarski repertoar?
Nikoli ni kakšne stvari dovolj. Celotno človeštvo vodi želja po več, hitreje in bolje. Zato smo, kjer smo. Zagotovo so možne izboljšave povsod, a hkrati ne želim pozabiti, kaj vse smo že dosegli in osvojili, zato se veselim vsakega trenutka zmage.
Koliko se po vseh uspehih veselite, da lahko to delite z družino?
Vse je zelo relativno, za nekoga veliko, za nekoga malo. Po letošnji sezoni je bilo zame res lepo in dobrodošlo, da sem lahko že dober mesec z družino, da smo vsi zdravi in da se morda vsi naučimo bolj ceniti trenutke, ko smo skupaj, preden se začne celoten cirkus.
Kako pa vidite prihodnost kolesarstva v luči pandemije in morebitnih rešitev v cepivih?
Vidim pot iz tega. Moramo jo videti in biti optimisti. Glede na to, da smo že to sezono izpeljali vse dirke z izjemo spomenika Pariz - Roubaix, bi morda v našem športu že tako lahko izpeljali sezono. Res si želim, da se dostavi to cepivo in da lahko vsaj kolikor toliko začnemo življenje, ki smo ga bili vajeni.
Tudi z več navijači ob cestah?
Tako je. Po drugi strani pa si štejem kot izjemno čast, da smo lahko vsaj mi v teh časih skrbeli za pozitivne novice. Za to delamo.
pogovarjal se je Aljoša Žvirc
