Saša Dončić še nikdar tako osebno: "Zakaj sem molčal o Gabrieli in kako je, ko se z Luko pomeriva na igrišču"

Iskreno povedano, Sašo Dončića je bilo kar težko prepričati za intervju, saj je zadnje čase izjemno zaseden, pa tudi sicer nerad javno govori o zasebnih stvareh. Odziv na njegovo novo športno funkcijo je bil medijsko neverjeten, še bolj pa, ker je postal prvič dedek. 

V našem podkastu Greenroom je zelo sproščeno, duhovito in odkrito spregovoril tako o starševstvu, družini, Luki, svojih težjih trenutkih življenja in seveda o ljubezni do košarke.

Zanimivo je tudi, da je prav na dan snemanja, ko je bilo čutiti še močan vpliv polne lune, Luka dosegel nov mejnik s 73 točkami v ligi NBA. Bil je dan, ko so minila štiri leta od smrti enega največjih košarkarjev vseh časov in Lukovega idola Kobeja Bryanta.

"Gabriela je prelepa, zdrava dojenčica in nenormalno sem ponosen"

Saša Dončić previdno govori o svoji vnukinji Gabrieli, saj spoštuje Lukovo željo, da čim manj razkriva javnosti. Je pa z veseljem povedal, kako se počuti kot dedek in da je zelo ponosen. 

"Počutim se fenomenalno, to je privilegij in dejstvo je, da se še stoodstotno ne zavedam, ampak bo počasi." Na vprašanje, ali je dobil kakšno duhovito čestitko, pravi: "Ja, nekaj pa, in res, da imam frizuro kot 80 let star fant, ampak se počutim kot v prvi puberteti." O mali Gabrieli, ki je zdaj tudi ameriška državljanka, ker se je tam rodila, pravi, da je zdrava in prelepa in v šali doda: "Ko je mene videla, me je takoj prepoznala."

Voditeljico Urško Pirš je še zanimalo, kaj ji je namenil ob rojstvu. "Nekaj, kar upam, da ji bo ostalo do konca življenja." "Je to nakit?" ga podraži voditeljica. "Ja, nakit, oziroma nekaj podobnega temu," odgovori Saša, ki mu je bilo tako lepo novico težko držati zase. Novica, da je Luka postal očka, je namreč odjeknila kot strela z jasnega. "Moram priznati, da v enih trenutkih ja. To je bil trenutek, ko sem bil nenormalno ponosen in bi marsikomu povedal, ampak sem spoštoval Lukovo željo in sem se tega držal."

Oba z Luko pri 24 letih očeta

Zanimivo je, da sta tako Saša kot Luka pri mladih 24 letih postala očeta. Saša pravi, da nasvetov Luki o starševstvu ni dal, mu pa pove vse, kar ga zanima. "Najboljša metoda je ta, da se to sam nauči, saj kot pravi pregovor sto babic, kilavo dete," zaključi.

Saša je prvič postal oče 28. februarja 1999, na dan, ko se je rodil Luka. Takrat se je njegovo življenje spremenilo na boljše in lepše. "Otrok je krona razmerja, otrok je tisto, za kar se živi, postaneš odgovoren." Drugič je postal oče 18 let pozneje in ima danes še 6-letno Tijano. Na vprašanje, kako je bilo drugič, ko je že imel izkušnje, pravi: "Mi moški dozorimo pozneje, ko sem dobil Tijano, je bilo drugače. Sploh je pa razlika med fantom in punčko. Fantje so bolj na mamice, punce bolj na očete. Ampak kar se tiče ljubezni in nadnaravne ljubezni do otroka, to je pa vse isto."

Voditeljica ga med drugim vpraša, ali se Tijana zaveda, da je njen brat superzvednik? "Ve, da igra košarko, da to dela z ljubeznijo in da je to njegova služba. Sta tudi v rednih kontaktih. Da je on superzvednik, pa poskušamo biti realni."

In kaj se je najbolj naučil o sebi kot oče? "Otroci so nehote naši učitelji, naučil sem se odgovornosti in tega, da moraš za nekoga skrbeti, to je najbolj pomembno. Tega sem se še najbolj naučil."

Košarka mi pomeni vse

"Odkar vem zase, sem v košarki in vse življenje sem jo igral. Tudi ko sem nehal, sem se takoj usmeril v trenerske vode. Je edina stvar, ki jo znam, ali vsaj mislim, da jo znam," pove Dončić, ko beseda nanese na košarko. In verjame, da kdaj tudi pot izbere nas in ne mi vedno nje. "Že kot otrok sem poskusil vse športe, ampak košarka me je vlekla k sebi, morda zato, ker sem bil višji kot drugi in morda me je res izbrala."

"Ko sem dobil ponudbo za športnega direktorja, sem najprej vprašal Luko ..."

Ko je dobil ponudbo za novo funkcijo, je bil izjemno počaščen, a najprej se je posvetoval s sinom Luko. "Takoj je rekel, da je vesel in da nima nič proti. To mi je veliko pomenilo."

Ena od njegovih nalog bo usmerjati in opazovati mlade ter bdeti nad mladimi upi, ki jih pri nas ni malo. "Zdaj sem tudi uradno del ene organizacije, ki je v zadnjih letih strmo rasla in je tudi dobro organizirana, veliko je pozitivne energije. Jaz bom tu bolj podpora, mogoče bom dal kakšen nasvet, saj je to ena homogena organizacija in ne bi rad česa pokvaril. V taki vlogi sem to tudi sprejel."

Talentiran kot Luka, ampak rojen v napačnem času

"Ko smo bili mi mladi, so bili drugi časi. Problem je bil, če si dobil npr. pri 13 letih črno piko, si je nisi mogel znebiti. Če je bilo spanje ob devetih in si prišel malo pozneje, so rekli, ta je problematičen in tako je ostalo," se spominja obdobja odraščanja.

Saša je prišel v Ljubljano po osnovni šoli in igral za Olimpijo, kjer je imel tudi štipendijo. "Velik problem, ne samo pri nas, je bil, da so dali mladim fantom dobre plače in štipendije in treninge ob 18. uri. Kaj pa ti delaš ob prostem času, nikogar ni zanimalo. Jaz pa pri 15 ali 16 letih nor. Najbolj pomembna leta za razvoj je ta preskok iz mladinske v člansko kategorijo. Takrat je bil pa še ta razpad Jugoslavije."

In kakšno mentaliteto mora imeti športnik, da po njegovem mnenju uspe? "Včasih je bil talent 50 odstotkov uspeha, danes je samo 10. Vse drugo so preostali faktorji. Danes, če ne treniraš, če se ne odrekaš stvarem, nimaš niti možnosti za uspeh. Vem pa, da je pomemben tudi faktor sreče. Biti v pravem trenutku na pravem mestu. In ko v košarki dobiš možnost, jo moraš zagrabiti."

Pomembna pa je tudi podpora staršev. "Če nimaš podpore, je to težko. Je zelo pomembna. In prepotrebna."

"Luka je bil v Real Madridu kot v neke vrste odprtem zaporu"

Saša se dobro spominja, kako se je začela Lukova pot, ko je pri komaj 13 letih odšel v košarkarsko šolo v Madrid. "Če bi mi nekdo rekel, da bom 13-letnika poslal v svet, bi mu rekel, a si nor. To ni bila odločitev čez noč. Ampak nekaj mi je reklo, imel sem dober občutek. Ko sem bil v Madridu, sem videl dijaški dom, kjer bo živel, otroci nosijo uniforme, 3 postelje v sobi, 3 omare, zunaj mesta, odhod na trening je nadzorovan, po šoli se ve, kaj se dela. To je neke vrste odprti zapor."

Pove, da se je v treh mesecih naučil špansko in hitro odrastel. "Meni kot očetu je bilo težko, ampak to željo, ki jo je pokazal Luka, da bi rad šel, to je odtehtalo. Škoda bi bilo, da bi ga zaviral v njegovi želji in ambiciji, ker je očitno sam pri sebi vedel, da mu bo tam nekaj uspelo."

Ali je prav to pripomoglo k Lukovemu uspehu, pa pove: "Jaz nisem imel te možnosti, da mi nekdo z izkušnjami govori, kaj je narobe in kako naj naredim drugače. Pameten človek se uči na tujih napakah, neumen se uči na svojih. Jaz sem to Luki rekel. Ti se uči na mojih napakah, ne na svojih. Tudi to je bila ena izkušnja, ki sem jo doživel, in zato sem želel najti pravo okolje zanj in da je šla ta pot, kamor je šla."

Ko sin premaga očeta

Na vprašanje, kdaj točno je sin premagal očeta, Saša duhovito odgovori: "Nisem jaz tako 'švoh', ampak ljudje se ne zavedajo, kako je ta fant močan. Kakšna je ta moč. Ko igram z njim ena na ena, ga z vso močjo udarim po rokah, pa mi pokaže, kot da sem en komarček."

Ko gospod Neverjetni pride na Lukovo tekmo

Navijači NBA so opazili, da je Saša zelo podoben Gospodu Neverjetnemu iz Disneyjevega animiranega filma in Saši se zdi to zabavno. "Mene to ne moti, meni je bila to dobra fora. Me je pa bolj presenetilo to, ko so točno vedeli, kje kdo sedi, kdo je. Tam ne moreš nikamor zbežati." Voditeljici tudi omeni, da ga v Teksasu že poznajo, da je dal tudi kakšne avtograme, ampak da je pravi zvezdnik Luka, saj ne more več mirno v restavracijo. 

Ponoči gleda vse Lukove tekme

Saša prizna, da se ne spomni, da bi kdaj izpustil kakšno sinovo tekmo, ki je na sporedu ponoči po našem času. Čeprav je to "zoprn" čas, se je že navadil. "Greš spat, vstaneš, ko se tekma začne, pa gledaš do petih. Če sem včasih sanjal, da mi bo otrok igral v NBA, pa da ga zdaj ne gledam," še zaključi. Ponosen je tudi, da so ga že četrtič izbrali v prvo peterko tekme All star.

"To, kar se je pa letos zgodilo, da ima pol milijona glasov več kot Stephen Curry, je pa ena lepa stvar, predvsem za Evropejce, da dobijo več poguma, ko se odpravljajo čez lužo. Vse se da. To je ogromno priznanje, ker Stephen Curry je vseeno legenda NBA. Da je imel Luka tako prednost, me je pa še najbolj presenetilo."

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Luka Doncic (@lukadoncic)

Sicer sta pa tako Saša kot Luka tudi velika navijača košarkarskega kluba Crvena zvezda, kjer igra tudi mladi Nikola Topić, ki ga že primerjajo z Luko. Kakšen talent je ta košarkar, Saša odgovori: "Po nekem času je ven prišel en biser. Kaže, da bo imel ta fant zelo lepo kariero. Veliko skavtov trdi, da bo celo prva izbira na draftu. 18-letnika s tako glavo že dolgo nisem videl."

Vzponi in padci? Ja. Izgubil vero in vrgel puško v koruzo? Nikoli.

Saši ni težko govoriti o trenutkih, ko mu v življenju ni šlo najbolje. Znal je preboleti samega sebe in se nikoli ni predal. Preizkusil se je celo v gostinstvu in kratek čas celo vozil taksi. 

"Težava je, če se ne znaš pobrati in vedno tarnaš, da ti gre slabo in se sprašuješ, zakaj se je meni to zgodilo. Pridejo trenutki v življenju, ko ti nič ne gre, ampak jaz se nikoli nisem predal. Meni ni problem voziti taksi, to so bile trenutne stvari, ker drugih možnosti takrat ni bilo. Sem poskusil veliko stvari v življenju, ampak nič ni bilo narobe s tem. So pa ljudje, ki se norčujejo, češ, a si vozil taksi. Ja, pa ga daj še ti. Meni je bilo top."

Po Lukov prstan na bazar

Voditeljico zanima, ali si kdaj vizualizira stvari, ki se še niso zgodile. Omeni Novaka Đokovića in njegovo nekdanjo trenerko Jeleno Gencić, s katero sta izdelala Wimbledonski pokal iz kartona in si obljubila, da nekoč osvojita pravega. Ali sta si tudi z Luko kdaj predstavljala, da igrata v NBA?

"Ko je Luka gledal tekmo, katero koli, je vedno poskušal posnemati igralce. Ne vem, ali je bila to vizualizacija ali kaj drugega. Sem se pa spomnil, da sem si zadnjič zamišljal, da je Luka osvojil prstan NBA. Če ga slučajno ne bo, ga bom kupil na bazarju in mu rekel, evo. Ampak verjamem, da ga bo. Ker vse, kar si je do zdaj zaželel, je dosegel. Zato verjamem, da se bo to slej ko prej zgodilo," z nasmehom odgovori Saša. 

Saša tudi skromno prizna, da mu je Luka kar podoben. "Govorimo o poštenem fantu, dobrosrčnem, tekmovalnem, spoštljivem." Kaj pa Saša kot šef, zanima voditeljico: "Poskušal bom s svojo energijo, šalami, komunikacijo dvigniti moralo in samozavest. Čeprav mislim, da to v tej reprezentanci niti ni potrebno."

Leto, ko bo nazdravil abrahamu

Saša verjame, da bo dobro leto, ker je po naravi optimist. Z reprezentanco jim bo uspelo v kvalifikacijah, da bodo le zdravi in v popolni postavi. Kot 50-letnik se pa nikakor ne počuti. "Počutim se kot 18-letnik, frizura kot 80-letnik, duša je mlada, energija je." Bo morda tudi poroka? "Vsi mi težijo, da se moram poročiti," odgovori šaljivo in pozornost odvrne od morebitne Lukove poroke, ki jo morda že skrivajo, kot v smehu pripomni voditeljica. 

Za konec še pove, da je najbogatejši človek na svetu, ker so njegova otroka in vnukinja zdravi in da si bo nedvomno vzel čas za dopust, ki ga že desetletja preživlja v kampu na Krku s svojimi najbližjimi. "Najbolj pomembna je človeška bližina in mislim, da smo tako narejeni."

Saša se v podkastu spomni tudi na enega najboljšega košarkarja na svetu Kobeja Bryanta, ki je s svojim delom navdihoval mlade. Med drugim si poglejte, kaj tokratni gost najbolje ceni pri prijateljih, kakšen je njegov osebni moto, kaj bi popravil, če bi lahko potoval nazaj v čas in kakšen bi bil naslov filma, posnetega po njegovem življenju.

Vabljeni k ogledu in poslušanju.