Milinko Kovačević: Servisiranje koles mi je hrana za dušo

Kako ste se znašli med kolesi?

Milinko: Od malega sem rad 'šravfal', vedno sem bil radoveden. Malo se me je prijelo tudi od očeta, ki je doma stalno nekaj vijačil in sem v roki vseskozi imel kombinirke, izvijač in ključe. Na splošno sem tehnični tip, pa tudi zanimalo me je. Recimo mizar, ki ima rad les, je dober mizar, kmet, ki spoštuje zemljo, je prav tako dober kmet. Vsak poklic zahteva določeno znanje, da obvladaš določene zadeve. Ve se, kdaj se žaga hrast, ob kateri uri, koliko mora biti star ... Vse to so včasih ljudje znali. Pomembno pa je tudi, da delaš z dušo.

Ste tisti, ki skrbi, da so kolesa vozna, varna?

Milinko: Varnost je na prvem mestu. Kolo mora biti brezhibno, ker je kolesar najmanj zaščiten udeleženec prometa. Pešec odskoči, kolesar pa nima kam. Vsak padec s kolesom je grd padec.

Ste že od začetka serviser koles?

Milinko: Ne, precej sem se ukvarjal z elektriko, ampak po službi sem nadaljeval in v domači delavnici šravfal kolesa. Prav paše mi, da delam v miru v delavnici z orodjem in razmišljam.

Vas ne moti, da imate vedno črne prste?

Milinko: To mora biti. Ne maram rokavic. Tudi ko sem prej delal na terenu in smo vlekli kable, nisem maral rokavic, saj z njimi nimam občutka. Žena mi tudi pravi, da si naj nadenem rokavice, da ne bom tako umazan, pa mi na misel ne pride. Imam jih v delavnici, a jih ne mislim uporabljati.

Brez 'šmira' ne gre?

Milinko: Šmir mora biti, nanj sem navajen od malega in me nič ne moti. Roke se operejo, obraz pa nikoli.

Kako dolgo je vaš servis za kolesa in smuči v stredišču mesta?

Milinko: Na Tavčarjevi ulici sem več kot dve leti in zelo sem zadovoljen z lokacijo, stranke pa so vesele.

Kakšna kolesa vam v glavnem pripeljejo?

Milinko: Tudi kakšno specialko mi pripeljejo, v glavnem pa se v Ljubljani ne 'sprehajajo' z zelo dragimi kolesi, ker so 'vroča roba' in jih takoj nekdo ukrade. Ko pridem v službo, me pred servisom že čakajo kolesa.

Vam kolesa pustijo kar pred vrati?

Milinko: Tako imam narejeno. Na nabiralniku imam napisano, da kolo, če ga pripeljejo izven delovnega časa, pustijo zaklenjeno in ključ vržejo v nabiralnik, na nabiralniku pa je vizitka z mojo številko, da me lahko po deseti uri pokličejo, ko gredo iz službe, pridejo po kolo, plačajo in gredo veseli domov.

Katere okvare so najpogostejše?

Milinko: Največ je preluknjanih zračnic. Tega je ogromno, letos sem jih zamenjal več kot 500. Pridejo tudi zaradi dotrajanosti koles, ker se ljudje po mestu v glavnem vozijo s starimi kolesi, ker nova radi kradejo. Pogosto pridejo tudi zaradi zavornih gumic, zavorne žice, srednjega pogona, ki najbolj trpi. Nihče pa ne pride pravočasno k serviserju. Kolo je obvezno treba enkrat na leto servisirati, da se preveri, ali vse deluje, kot je treba, da se podmažeta veriga in menjalnik. S tem mislim tiste, ki se redno vozijo s kolesom.

Se da izogniti pogostemu luknjanju zračnic?

Milinko: Da se s posebnimi plašči 'stop trn', ki so precej debelejši in tudi dražji od navadnih plaščev. Vsakomur povem za te plašče, ampak se jim zdijo dragi. Če pa ima pogosto preluknjano zračnico in mu jo zamenjam, ima prav tako strošek, še večji, če se mu to pogosto dogaja. S tem posebnim plaščem ima kolesar pet let mir, navadnega pa preluknja vsaka figa, sploh če je zlizan.

Se ni za bati, da bi vam zmanjkalo dela?

Milinko: To pa res ne. Sem edini v centru, ne računam pumpanja gum na kolesu, česar so stranke vesele. Za stranko moraš nekaj narediti. Konec je debelih krav. Zakaj ne bi bil prijazen, nisem požrešen na denar, pa tudi otroke imam že pri kruhu. Servisiranje koles mi je hrana za dušo. Včasih me kakšen tudi razjezi, na srečo pa imam tudi takšno obrambo, da se ne dam. Rad povem, da se človek vsega navadi, žival pa crkne. Moraš biti prilagodljiv in pripravljen na kompromise v odnosu do strank.

Kakšni so kolesarji?

Milinko: Vsi bi radi, da bi jim kolo popravil že včeraj. Najraje ustrežem tistim, ki so odvisni od kolesa in ga potrebujejo vsak dan. Tu sem zaradi teh, ki so stalno na cesti. Podarijo mi nasmeh, saj so veseli, da je kolo popravljeno.

Znajo kolesarji biti hvaležni?

Milinko: Tudi jaz sem jih vesel, ker dobim prijeten nasmešek, od srca, začutim njihovo zadovoljstvo. Zelo rad hitro naredim. Sploh ko vidim mamico, ki ima na kolesu otroški sedež, tem dam sploh prednost. Tudi mamicam, ki imajo na kolesu dve košari. Ženske so skrbne in nabavljajo. Tudi moja žena ima dve košari na kolesu.

Je ženino kolo vedno povsem vozno?

Milinko: Mora biti, glede tega nisem površen. Vedno ji rečem, da mi pove, če kaj potrebuje. Otrokom pa povem, da kolo pripeljejo, pa jim ga bom popravil ali jim bom pokazal, kako naj si ga popravijo, da ne čakajo.

Kaj svetujete kolesarjem, da jim bo kolo čim bolje služilo?

Milinko: Če se le da, naj se izogibajo soli in dežju, predvsem soli. Če pa že, je dobro, da ga po vožnji sperejo, čeprav za to nima nihče časa. Priporočil bi, da se izogibajo poševnih prehodov s pločnikov na cesto, ker se kolo lahko zvije. Izogibajo naj se tudi luknjam in naj dvigujejo ta zadnjo, ko naletijo na kakšen kuceljček. Zadnje kolo namreč precej bolj trpi, ker je kolo tako narejeno, da je več kot dve tretjini bremena na zadnjem kolesu. Kolo je treba redno podmazati, pa ne z WD-jem, ker ta razmasti, olje pa je statično in nabira prah. Treba ga je podmazati s sredstvom za verige. Gre za življenjske izkušnje, ki mi danes pridejo zelo prav.

Strankam tudi svetujete, kako naj ravnajo s kolesom?

Milinko: Vsakomur svetujem, ne varčujem z znanjem. Kolesarjem bi tudi svetoval, da so previdni glede plaščev koles, ker če je plašč zlizan, je večja možnost, da se preluknja in ga je treba zamenjati. S tem takoj privarčujejo denar za novo zračnico in plašč.

Na kaj še morajo biti kolesarji pozorni pri svojem kolesu?

Milinko: Kolo mora biti centrirano, če poči ena šprikla, jo je treba takoj zamenjati, ker bo šla še druga. Če je šprikla počena, kolo opleta levo desno in se razmaje. Če pa jih poči več, pomeni, da je kolo zmatrano in je treba zamenjati kolo. Kolo je kot čebela, nikoli ni konca, stalno je nekaj novega. Če se profesionalno začneš ukvarjati z njim in daš prst na čelo, si rečeš, da so tisti, ki so to pogruntali, bili strokovnjaki. Kar se pa popravil tiče, najprej popravim tiste stvari, ki so ključne za varnost, in stranko pokličem, ali želi kaj kvalitetnejšega in lepšega za 'šminko'.

Tekst: Suzana Golubov. Foto: Goran Antley.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču