T.L. | 27. 4. 2020, 08:00
So fantje zaradi nogometa res boljši v geografiji?
»Nogomet ni najpomembnejša postranska stvar na svetu, je najpomembnejša stvar na svetu,« je nekoč izjavil legendarni Ćiro Blažević. V danih razmerah se verjetno sleherni navijač strinja, da “žogobrc” ni najpomembnejša stvar na svetu, a vsekakor ni samo igra. Je mnogo več, piše na Sportklubu Tim Obrez.
V srednji šoli bi brez težav poiskali predmet, pri katerem so fantje bistveno boljši od deklet. Moško telo ima večje srce in pljuča, veliko več rdečih krvnih celic oz. eritrocitov, ki po krvi s pomočjo hemoglobina prenašajo kisik. Osebe s spolnima kromosomoma X in Y imajo ožje boke, ki omogočajo bolj učinkovit tek (večja kot je medenica, več je zapravljene energije). Moški imajo v povprečju manj maščob in več mišične mase, poleg tega njihovega gibanja ne ovirata dva »peharčka maščevja«. Verjetno ste že sami ugotovili, da je predmet iz uvodne misli športna vzgoja.
Prepričan sem, da bi zlahka poiskali tudi drugi srednješolski predmet, pri katerem dominirajo fantje, a tega ne bi mogel dokazati s pomočjo antropologije. Razlog se seveda skriva drugje. Nogomet, ki je bolj priljubljen pri moški populaciji, je po mojem mnenju najboljši način, da se naučimo kaj novega o zemljepisu. Odprli smo še drugo pandorino skrinjico, ki pravi, da je geografija še en predmet v domeni fantov.
Sam sem velik ljubitelj nogometa in prav zaradi tega se lahko pohvalim z nekoliko nadpovprečnim poznavanjem sveta. Nobena država, ki se je uvrstila na nogometno svetovno prvenstvo, ni ušla mojemu zanimanju. »Kako za vraga poznaš toliko mest iz Južnoafriške republike? Kje si zvedel toliko o apartheidu? Od kod poznaš vse španske pokrajine? Kako to, da znaš brez pomoči googla na zemljevidu poiskati države kot so Honduras, Kostarika ter Trinidad in Tobago?«, me je spraševala profesorica geografije v 2. letniku. Ne spomnim se, kaj sem ji odgovoril, toda, če sem ji rekel, da me je nad geografijo navdušila ona, sem se zlagal.
Kljub temu da je svet »objela« pandemija koronavirusa, v nekaterih državah zelenice ne mirujejo. Med slednje sodi Tadžikistan, o katerem lahko v članku Tima Obreza zveste več tukaj.