Vid Voršič je s svojo vztrajnostjo in izredno kreativno žilico postal eden izmed najbolj prepoznavnih fotografov, ki se z objektivom potika po nevarnih ovinkih formule 1. Lovi nepozabne in neverjetne trenutke, ki jih prek televizijskih zaslonov velikokrat ne zaznamo.
Izkušeni fotograf je z nami delil fotografije, za katere meni, da nosijo zanimive in posebne zgodbe. Ne spreglejte!
Ste bili najprej oboževalec formule ali fotografije?
Moj oče, stric in jaz smo že od nekdaj veliki oboževalci formule. Ko sem bil star štiri leta, se spomnim piknikov, kjer smo gledali dirke in se menjali pri žaru, da smo lahko eden enkrat in drugič drugi spremljali dogajanje na televiziji. Sicer ne vem, zakaj me je to tako potegnilo, saj sem načeloma alternativec, to pa je seveda nekaj čisto drugega. S kolegi iz Avtomanije sem nato snemal avtoteste in prav oni so me povabili na fotografiranje formule v Italijo.
Takrat sem imel zelo omejen dostop, saj nisem imel polne akreditacije. Vsaj dve leti sem fotografiral čez ograje, preden sem končno le prejel akreditacijo, ki mi je omogočala več dostopa. Sem se pa že pred tem ukvarjal s fotografijo.
View this post on Instagram
Kot fotograf ne delujete pri nobeni agenciji. To pomeni, da ste odvisni sami od sebe. V čem je bistvena razlika?
Če delaš za agencijo, te pošljejo tja, kjer te potrebujejo. Enega fotografa recimo pošljejo na prvi ovinek, enega na šestega, ti pa potem čakaš, da se kaj zgodi, kar je zelo nekreativno. Načeloma delaš tisto, kar ti naročijo. Jaz sem si s svojim delom omogočil svobodo in ustvaril svojo nišo.
Ne delam klasičnih fotografij za v časopise, ampak takšne z umetniškim pridihom. Želim, da ljudje prek fotografije čutijo hitrost.
Prav zaradi posebnega pristopa sem prišel do možnosti, da delam z dirkači, in ne s posameznimi ekipami ali za objavo. Pot do tega je bila sicer bistveno težja in dražja, saj vse plačuješ iz svojega lastnega žepa. Če gre samo nekaj narobe, si lahko narediš ogromen minus. Medtem ko bodo vsi iskali nesrečo v prvem ovinku, sam iščem druge detajle.
Kaj pa oprema?
Vse delam le z enim fotoaparatom, s katerim običajno drugi fotografirajo poroke. (smeh) Že samo zaradi tega, ker s sabo ne nosim velikih objektivov, sem prisiljen k nekakšnemu drugačnemu pristopu fotografiranja.
Bi lahko rekla, da si večkrat otežujete delo?
Ja, zagotovo! (smeh) Poznam se in samo tako vzdržujem svojo kreativnost. Pustimo raje, koliko to zraven pobere živcev. (smeh)
Kako izberete lokacijo, iz katere lovite tiste prave trenutke?
Preprosto predvidevaš. Pozoren moraš biti že na to, kako se bo gibalo sonce in kje bo na primer najlepši sončni zahod, ki ga želiš ujeti na stezi. Gledaš, kje je prah, ki ga bo formula dvignila, saj bo to odličen dodatni učinek na fotografiji. Ali pa v Monte Carlu, kjer v enem delu steze zapeljejo čez pločnik, in če fotografiraš pravo tisočinko sekunde, se vidi vzorec pločnika na gumi, ki potem v trenutku izgine. Vzorec se vidi, ko imajo formule najmehkejše pnevmatike in je temperatura nad 30 stopinjami Celzija. To so stvari, ki jih ljudje na televiziji ne vidijo.
View this post on Instagram
Ste že bili v kakšni nevarni situaciji?
Uf, ja. Že dvakrat mi je nekaj priletelo zelo blizu glave. V Monte Carlu mi je na primer priletel velik kos karbona. Ko se fotografira 'pit lane', kjer zapeljejo v bokse, formula pripelje le nekaj centimetrov proč od tebe. Načeloma je v ekipi vedno nekdo, ki pazi na fotografe in jih opozori, ko so na nevarni točki. Po celotnem dirkališču so sicer označene rdeče cone, kjer ne sme biti nihče.
Se lahko gibljete tudi po garažah posameznih ekip?
Ne. Tam je zelo strogo, saj ne želijo, da bi fotografirali kaj, česar ne bi smeli in po možnosti to fotografijo potem še prodali nasprotnim ekipam.
Pa ste že dobili vstop v kakšno garažo?
Ja, delal sem za Renault z Danielom Ricciardom in z Mercedesom, ko sem enkrat fotografiral goste Lewisa Hamiltona. Pa tudi za Ferrari sem že fotografiral. Pri takšnih priložnostih imaš vedno nadzornika, ki nadzira, kaj fotografiraš, in pove, ali moraš kaj izbrisati.
Ni skrivnost, da vas je Hamilton povabil k sodelovanju. Nam zaupate to zgodbo?
Njegov skrbnik za družbena omrežja je videl eno izmed mojih fotografij in mi napisal, ali jo lahko uporabi, saj je bila drugačna. Najprej so želeli brezplačen dostop do fotografij, ampak sem jim rekel, da si tega ne morem privoščiti. Kmalu je naše sodelovanje postalo redno in po vsaki dirki sem jim poslal svoje fotografije, med katerimi so potem izbirali.
Imate kakšno posebno zgodbo s Hamiltonom?
Glede na to, da je Hamilton zvezda, je okoli njega vedno vsaj 30 fotografov. Sam sem ubral drugačen pristop in ga fotkal od daleč, se skril v množico ali za druge objekte, saj sem tako dobil drugačne fotografije. S tem sem si pridobil njegovo zaupanje. Velikokrat sem mu nesel natisnjene fotografije in poklepetal z njim, vendar je to trajalo le kakšnih pet minut, saj je tempo tam neznosen. Včasih klepetava tudi prek Instagrama, čeprav se mi zdi na trenutke nekoliko zamerljiv. Po eni dirki mi je pisal sporočila in hvalil fotografije, vendar sem bil že na pol v snu in nisem odgovoril. Zjutraj sem videl, da je izbrisal sporočila. Takrat sem se kar ustrašil, da ni bilo hujše zamere, vendar sva se na naslednji tekmi ujela in vse je bilo vse v redu. (smeh)
O kakšnih cenah govorimo, ko prodate fotografije eni izmed vodilnih ekip?
Vse pošiljaš v paketih. Odvisno je tudi od tega, kako se dogovoriš in kaj fotografiraš. Ko sem delal s Hamiltonom, sem imel plačano okoli 600 funtov na dan in pokrite vse stroške. Kadar pa grem samostojno, pa naokoli pošljem paket s približno 20 fotografijami in se pozneje dogovorim.
Po mojem mnenju zaračunam čisto premalo, saj nekateri kolegi na stroške ekipe prespijo v hotelih, ki stanejo tudi do 800 evrov na noč, zato nočem niti vedeti, koliko zaračunajo za svoje delo. (smeh)
Med dirkači pa imate še enega zvestega prijatelja, kajne?
Ja, Daniela Ricciarda. Res sva tesna prijatelja. Ravno včeraj sem mu pozabil odpisati! (smeh) Me pa zna razjeziti ... vedno všečka fotografije, ko se vozim s kolesom, tiste s formule pa nikoli! (smeh) On je naš človek. Ko sem lani prišel v Abu Dabi, mi je čez cel 'paddock' nekaj pel in se mi je smejal. Šele pozneje sem izvedel, da imam majico s sliko njegovega najljubšega benda. (smeh) Imava pa zdaj neko svojo foro, da si vedno pokaževa sredinca. (smeh)
So velike zvezde v zakulisju prikazane enako kot v medijih?
Hamilton je čisto drugačen, kot je prikazan v medijih. Tam je videti nedostopen in sterilen, medtem ko ti v družbi vedno da vedeti, da si tudi ti pomemben dejavnik. Šele sredi pogovora se zaveš, da se pogovor v bistvu vrti okoli tebe. Res ti nameni vso pozornost in te izpraša vse, kar ga zanima. Tudi otroke ima izredno rad. Kadarkoli v množici vidi otroka, se vedno ustavi.
Po F1 je posneta tudi serija na Netflixu. Glede na to, kako zelo ste vpeti v svet formule, ste jo gledali?
Seveda, vendar bi na začetku serije zapisal le, da je inspirirana po resničnih dogodkih, saj definitivno ni posneta po čisto resničnih dogodkih. Neka dejstva so, vendar je veliko stvari napihnjenih in lažnih. Težko sem jo gledal, ker vem, kako dejansko je na dirkališču. Je pa res, da so s tem privabili novo občinstvo, vendar so komentarji postali toksična baza.
Zakaj?
S temi lažnimi rivalstvi, ki so jih prikazali, so zakuhali slabe odnose. S kolegi smo recimo opazili, da so v specifično dirko vključili izjave dirkačev, ki so bile izrečene na eni čisto drugi dirki. Mislim, da je tudi to lažno prikazovanje resničnosti pripeljalo do tega, da je druga sezona veliko slabše ocenjena. Imamo pa veliko več ljubiteljev formule, saj, če se ne motim, je lani zadnjo dirko gledalo več ljudi, kot običajno gleda Super Bowl.
Novo na Metroplay: Ajda Rotar Urankar in David Urankar iskreno o zakonu in težki življenjski preizkušnji
