3. 3. 2017, 10:00 | Vir: Playboy

Zapelji se s pravim dirkalnikom!

Domen Hrovatin

V prednovoletnem času sem odšla v Kamnik, kjer ima delavnico ekipa Lema Racing.

V Lemo Racing sem prišla po članek o dirkanju za vse vas, ki me že vse od lanskega julija, ko smo se tudi novinarji iz naše založniške hiše udeležili čisto prave dirke v organizaciji ekipe Lema Racing, sprašujete, kako naj si zagotovite sedež v dirkalniku, kako naj izkusite pravo dirkanje. Redko kdaj mi je zaradi članka telefon toliko zvonil.

»Neumen moraš biti!«

Šef ekipe Lema Racing Mirko Marinšek ali Miro ali Lema, kot želite, je kot svež val energije. Brez dlake na jeziku sva eno rekla na temo dirkanja v Sloveniji ter o možnostih, ki jih ima dirkaški navdušenec, ki ve, da ne bo nikoli Petter Solberg, se mu pa zdi, da bi se znal peljati hitro ... na dirkališču. No, jaz sem se zabavala, tako v družbi ekipe Leme, kot na dirki, ki jo je omenjena ekipa organizirala na Grobniku, in seveda vse lepo in dobro in hitro (kot se za čas, v katerem pišem članek, tudi spodobi) privoščim tudi vam. Lahko izbirate med različnimi tipi dirkalnikov, različno minutažo ter sedežem - vozniški, sovozniški - in ja, uresničite si lahko tudi mokre sanje o tekmovanju na čisto pravi dirki.

Trenutno je ekipa Lema veta v dokončanje dirkališča Gaj v Crkljah pri Krki. Zakaj si je Mirko Marinšek "nakopal" še ta projekt?

"Preprosto ne gre, da bi dirkača iskal prek oglasa. Naj rečem, da iščem voznika, ki ima sto tisoč evrov in ga prijavim na dirke? Ne, najprej je treba narediti bazo voznikov in prav zato potrebujemo dirke nižjega ranga, da bom med stotimi našel pet voznikov, ki bi bili pripravljeni tekmovati na nivoju državnega prvenstva ali mogoče še višje na evropskem nivoju. Skupaj z panožno zvezo za avtošport AŠ2005 izvajamo akcijo RACESTAR vsako leto za novince. Na teh dirkah seveda vedno zmaga hitri talentirani voznik, ki je brez proračuna za sezono. Treba bo narediti sklad sponzorjev, da bo mogoče črpati sredstva za te voznike, kot se to dela v Angliji (Racing step fundation) ali v Franciji. Zdaj je pomembno, da imamo dirke, na katerih bomo ločili zrno od plev." pove zanesenjak, vizionar in nemalokrat spričo slovenski razmer tudi dirkaški mecen Miro in si mane zašmirane roke.

Za navadne smrtnike

Pa dirkanje za privatnike? Za nas, navadne smrtnike, ki cedimo sline po "zaviti cesti brez hitrostnih omejitev"? Vržem karte na mizo, saj je to tisto, zaradi česar me je na teren konec koncev poslal moj urednik. "Da ne bi ti napisala v Playboy, da tu iščemo dirkače! Gremo počasi. Najprej je treba povedati, da si z našo pomočjo lahko vsakdo uresniči sanje o vožnji s pravim dirkalnikom na enem od evropskih dirkališč. Ponujamo veliko različnih opcij, tudi team buildinge, track day-e, samostojne vožnje in sopotniške izkušnje. Vesela novica je, da bo vse to od marca dalje mogoče tudi v Cerkljah.

Domače dirkališče ...

Dirkališče Gaj -Cerklje na Dolenjskem je za človeka, ki ima zavidljiv vozni park dirkalnikov, pomemben projekt. "Tako je, velika stvar je to. Seveda smo motivirani in dobro vemo, zakaj smo zavihali rokave in ponudili pomoč pri dokončanju objekta, ki že ima nov asfalt položen. Če bomo tam imeli vozni park desetih dirkalnikov, bomo ogromno prihranili s premiki po Evropi. Vsakič, ko se odpeljemo s tega dvorišča, sem ob tisočaka, in tako ne gre več." iskreno pove šef ekipe Lema Racing.
Naslednje vprašanje, ki se zastavi, je, ali bi dirkališče lahko bilo rentabilno. "Ah kje!" ustreli Miro. "Ni šans! Ravno je Adria prijavila bankrot, prav tako Franciacorta in še marsikatera manjša pista, kjer ni velikih tekmovanj in si zato dirkališče ne izbori prave cene. Nam gre za dirkanje, za to, da bomo lahko uporabljali progo. Zanima me prav to, kar bom tu dobil povrnjeno v naravi. Seveda načrtujem, da bomo tu izvedli kakšno dirko Rally Ronde, sem bi pripeljali italijansko ligo, naredili še kakšno klubsko ... Mi se bomo vsekakor potrudili, da bo dirkališče zaživelo."

Njegova pot

Z zanimanjem opazujem nenavadnega človeka, ki nosi srce na dlani in z mano deli več, kot marsikateri sogovornik. Kakšna je bila njegova pot? "Študiral sem kemijo, več let varil plastiko, nato pa se v največji krizi, ki je usekala, odločil, da bom izposojal dirkalnike. Sin je takrat vozil Formulo Renault 2.0, cela družina je živela za dirkanje, in tako sem si še jaz kupil prvi dirkalni Clio. Sinova sezona je bila tako draga, da sploh ne vem, kje sem dobil denar. Delal sem kot norec in z pomočjo zvestih pokroviteljev Glaso in Metal Profil spravil skupaj denar za dve sezoni formule. V žepu nimam ničesar in žena me večkrat vpraša, zakaj toliko delamo, denarja pa nič. Imamo stroje, imamo izkušnje, živimo in se pripravljamo na naslednjo sezono. Zdaj imamo v delu Mercedes A za Boštjana Avblja, s katerim bomo napadli ETTC, in to bo naš odgovor velikim, ki nas še vedno podcenjujejo. Že zdaj vem, da me bodo ustavili, če bomo prehitri, a jim bom vsaj pokazal, koliko smo vredni."
In potem? Miro je imel prvi dirkalni avtomobil ... "Kar začel sem. Imel sem en avto in štiri stranke. Iz tega je nastal vozni park, ki ga vidiš zunaj. Ko imaš več dirkalnikov, rabiš tovornjak. Ta postane premajhen, saj vidiš, da zgubljaš denar, ko naenkrat lahko pelješ samo štiri avtomobile. Potem pa kar rasteš in rasteš. Vse, kar zaslužiš, vložiš v razvoj. Zdaj nas je v ekipi sedem, in vse, kar lahko rečem, je, da bi si boljšo ekipo težko želel. Fantje so strastno predani skupnim ciljem, sprejeli so delo brez urnikov, zdržijo vse dolge poti, ko spimo en po drugem in bi si šli na živce, če bi vsi delali le za denar. Če se pelješ tri tisoč kilometrov daleč na dirko, kjer boš mogoče v celem vikendu odspal le nekaj ur, moraš imeti okrog sebe popolne norce. Popijemo veliko kave in pojemo veliko sladoleda. To je naša skrivnost."

Paradni konj

Med vozniki kot so Fabio Mota, Ivan Pulič, Igor Stefanovski, ki so skrbeli in še skrbijo za dirkaški prestiž ekipe, je tudi Vrhničan Boštjan Avbelj, že drugo leto zapored zmagovalec pokala ESET V4, ki je v svojih prvih dveh sezonah pokazal izjemen občutek za vožnjo na limitu in ga imajo zmage rade. Miro pohvali Boštjanov donos do dela. "Danes je petek, sem bo prišel ob štirih in delal do ponedeljka zjutraj, ko bo šel spet v svojo službo. Takšnih je malo. Če imaš v ekipi zmagovalca, se nate vsi popajo in si mislijo, da imaš top ekipo, ki zna dobro pripraviti avto. Če se hočeš postaviti na dirkaški zemljevid, moraš imeti hitre voznike. V evropskem prostoru nas vsi poznajo, vejo, da smo oranžnobeli in nas je povsod zadosti. Vejo, da smo z avti nenormalno veliki, kot ekipa pa zelo majhni ampak neuničljivi in pripravljeni delati cele noči, da se popravi karambol. Pred par leti smo bili hudi, ko smo zmagovali v prvenstvu World series by Renault v Eurocup clio in zdaj je naš cilj, da se vrnemo na pota stare slave. Pomembno je, da vztrajamo ne glede na vse. Nehati ne morem. Tudi nočem. Da pa bi tu v Sloveniji lahko naredil velike stvari, se ne slepim več. Marsikaj bi se dalo, a ni volje, ni pomoči, ni timskega dela. A kot sem rekel: to dirkališče bo živelo in dirkanje v Sloveniji bo preživelo."
Pogovor se konča v delavnici s fanti. V zraku je stari dobri vonj po švasanju in hlapih, zato se ne ve točno, zakaj točno tu razsaja sumljivo dobra volja. Zaenkrat še oguljeni Mercedes A bo konkurenci naslednje leto zaprl usta, samo še Boštjana Avblja počakamo ...
Vi pa obiščite stran www.lema.si in si rezervirajte svoj sedež v dirkalniku! Priporočam.

TEKST Tina Torelli
FOTO Domen Hrovatin

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču