#zVamiSmo: Od prvih korakov na zelenici do življenja po športni karieri

Medtem ko je bil Ivici nogomet položen že v zibelko, saj je kot sin nekdanjega nogometaša s treningi začel že pri šestih letih, se je Matej z nogometom prvič srečal priložnostno – ko mu je odpadla učna ura tenisa, kar je opazil nogometni trener na sosednjem igrišču in ga povabil, da se pridruži njegovim začetnikom. 

A ne glede na razlike v spoznavanju enega najbolj priljubljenih športov sta v nadaljevanju svojih športnih karier oba pisala slovensko nogometno zgodovino – Matej je za člansko reprezentanco zbral kar 37 nastopov, med drugim tudi na svetovnem prvenstvu v Južni Afriki, Ivica pa je za slovensko izbrano vrsto zaradi poškodbe nastopil le dvakrat, a je od tega na eni tekmi zadel »v polno«.

Pritiskom in izzivom se ni mogoče izogniti

A ne le uspehi, njuno pot so zaznamovali tudi številni izzivi in preizkušnje. Katere so bile najtežje, kako sta jih premagala in poskrbela, da sta tudi danes, več let zatem, ko sta zaključila športno kariero, uspešna v novih vlogah? Vse to in še več sta nam zaupala v podcastu #zVamiSmo. 

Ena (naj)večjih preizkušenj je odhod v tujino

Matej je v podcastu kot enega največjih izzivov v svoji športni karieri izpostavil odhod v tujino: »Najprej komaj čakaš, da odideš. Nato pa se moraš soočiti s prvo nočjo, ki je ne odtehta nobena pogodba. To je težak moment, o katerem premalo govorimo.« Oba sogovornika zato izpostavljata, da so takšni trenutki in prelomnice nekaj, na kar je treba mlade športnike pripraviti vnaprej.  

Ob vse nižji starosti mladih športnikov, ki v tujino včasih odhajajo že pri 16 letih, nekdanja nogometaša poudarjata še, kako pomembno je, da mladi športniki kljub nadarjenosti nadaljujejo šolanje in poskrbijo za svojo izobrazbo.

Poškodba, ki spremeni vse

Pomen primerne izobrazbe kaže tudi Ivičina športna kariera, ki se je s poškodbo končala že zelo zgodaj, zaradi česar je uspešni nogometaš svojo športno pot zaključil še pred najboljšimi leti. Na srečo je v zadnjih letih nogometne kariere študiral in v tem času tudi zaključil študij ekonomije.

Naj skrb za (duševno) zdravje ne bo tabu

Kot pravi Ivica, šport posamezniku sicer »da borbenost, da ne obupa, gre naprej in se ne ozira nazaj.« A danes oba sogovornika priznavata, da bi, če bi se znova soočala s tovrstnimi preizkušnjami, sprejela tudi strokovno pomoč, saj skrb za duševno zdravje ne sme biti več tabu. 

Ivica in Matej sta s tem sporočilom in deljenjem svojih izkušenj skozi poglobljen pogovor podprla pobudo #zVamiSmo, ki osvetljuje pomen duševnega zdravja v športu, s pomočjo nogometa kot univerzalnega jezika pa spodbuja kulturo empatije, podpore in razumevanja.