Javni bazeni oziroma javna kopališča so nadvse priljubljena zatočišča v poletnih dneh, sploh ko iščemo še več načinov, s katerimi bi pregnali vročino, se osvežili in si privoščili malce zabave ter rekreacije. A kolikor nam javni bazeni prinesejo užitka, moramo hkrati tudi poznati nekatere manj prijetne strani te poletne osvežitve.
Kar v bazen?
Morda bi mislili, da večina ljudi opusti navado uriniranja v bazen nekje po petem letu starosti, ankete pa kažejo, da se lep odstotek odraslih še vedno raje olajša kar med plavanjem. Anketa, ki jo je opravil ameriški konzilij za kakovost javnih voda, je razkrila, da naj bi kar 20 odstotkov odraslih brez težav uriniralo med plavanjem v bazenu.
V sporočilu za javnost, ki so ga takrat izdali skupaj z rezultati ankete, je vodja raziskave dr. Christ Wiant zapisal: "Ne glede na to, kako preprosto se zdi anonimno urinirati v bazen, bi se plavalci morali temu izogibati in to preprečiti tudi otrokom. Otroci naj imajo na bazenu raje več premorov za obisk stranišča."
Klor ne uniči vseh bakterij
Čeprav kemikalije, ki se uporabljajo za ohranjanje čistoče bazenov, v trenutku pokončajo skorajda vse bakterije, pa lahko nekatere – recimo kriptosporidiji, ki so eden najbolj pogostih vzrokov za drisko – v klorirani vodi preživijo tudi več dni. Zato svetujejo, da med plavanjem v bazenih (no, pa tudi v morjih) skrbimo, da nam voda ne pride (prepogosto) v usta.
V bazen brez prhanja?
Na vseh javnih bazenih boste zasledili zelo nazorne usmeritve, ki vsakega obiskovalca prosijo, da pred prvim skokom v bazen stopi pod prho. Ti so v javnih bazenih preprosto dostopni in res ni razlogov, da bi ta korak kar izpustili, a v prej omenjeni anketi ugotavljajo, da se kar 70 odstotkov obiskovalcev ob prihodu na bazen brez prhanja požene v vodo.
"Plavanje ni nadomestilo za prhanje. Preveč ljudi bazene razume kot javne kadi," je v poročilu zapisal dr. Wiant. "Morda se ne zdi najbolj intuitivno, a to, da se vsak obiskovalec pred uporabo bazena oprha, je zelo pomembno za zdravje vseh plavalcev."
Prhanje je tako ključno pred in po uporabi bazena, saj s tem s telesa speremo bakterije in umazanijo in tako zaščitimo ne le svoje zdravje, ampak tudi zdravje drugih obiskovalcev.
Rdečih oči najbrž nimate zaradi klora
Po dolgi uporabi bazena smo bili vedno prepričani, da imamo rdeče oči zaradi dolgotrajne izpostavljenosti kloru. A kot kaže, je bilo to zmotno prepričanje. Rdeče oči ter razdražen nos in grlo so dejansko posledica telesnih tekočin v vodi – vključujoč urin, pot in ja, tudi fekalije.
Tipičen "vonj po kemikalijah" ni to, kar mislite
V anketi so odkrili tudi, da kar tri četrtine obiskovalcev bazenov misli, da je močan, a zelo značilen vonj po kemikalijah na javnih bazenih indikator, da je v vodi preveč klora. A so avtorji študije razkrili, da ta vonj nakazuje ravno obratno – da v vodi ni dovolj klora. "Razumljivo je, da bi ljudje pomislili, da kemični vonj pomeni prisotnost ogromnih količin klora, a je v resnici lahko vzrok povsem nasproten," zapiše dr. Wiant.
Podobno je zapisano tudi na strani Nacionalnega inštituta za zdravje (NIJZ), kjer na vprašanje, zakaj je na kopališčih včasih zaznati močan vonj po kloru, odgovarjajo:
"Vzrok so visoke koncentracije kloraminov, ki nastajajo, ko prosti klor reagira z nečistočami v bazenski vodi, ki jih tja vnesejo kopalci. Močan vonj po kloru ni posledica prevelikih koncentracij klora v vodi, temveč pokazatelj, da se je porabil za reakcije z nečistočami in bi ga bilo zato potrebno dodati. V takih primerih vemo, da se voda ne pripravlja pravilno." (Vir: NIJZ)
Ko se kemikalije v vodi premešajo z umazanijo, ki jo obiskovalci prinesemo v vodo, se v procesu čiščenja torej ustvarjajo kloramini, ki oddajajo ta znamenit kemični vonj. Kloramini porabljajo klor in če ga je premalo, ostanejo v vodi in povzročajo močan vonj.
Kaj naj upoštevamo za varno uporabo bazenov?
Nekaj osnovnih nasvetov, ki jih različne organizacije predlagajo vsem obiskovalcem tako bazenov kot tudi plaž, so:
- Med plavanjem imejte zaprta usta.
- Pred plavanjem in po plavanju se oprhajte – že 1 minuta prhanja bo sprala večino bakterij.
- V primeru driske ne obiskujte bazena vsaj še 2 tedna po končani bolezni.
- Upoštevajte navodila kopališča – ne skačite v vodo, kjer ni dovoljeno in ne izvajajte nevarnih trikov.
- Preverite temperaturo vode – na zelo vroč dan se ne poženite v zelo hladno vodo, ker lahko temperaturna razlika šokira telo.
https://www.metropolitan.si/novice/slovenija/kopanje-bazeni-ljubljana-dunaj-primerjava-cen/
