N. V. | 26. 5. 2023, 12:11

Ali vam šef med delovnim časom lahko prepove kajenje?

Profimedia

Številni zaposleni se na "čik pavze" odpravljajo tudi izven 30-minutnega odmora, ki je določen z omenjenim zakonom.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje iz leta 2020 je kadilec vsak peti državljan Slovenije, star med 25 in 74 let. Gre za 277 tisoč oseb, med katerimi je več moških kot žensk, večina (80 odstotkov) pa jih kadi redno oziroma vsak dan.

Kadilci se na "čik pavzo" med delovnim časom pogosto odpravijo večkrat, nekadilci pa si tega nekajminutnega odmora ne vzamejo. Zato pogosto prihaja do nesoglasij med kadilci in nekadilci, predvsem v pisarniških okoljih.

Pavza med delovnim časom

Zakon o delovnih razmerjih določa, da vsakemu delavcu, ki je zaposlen za polni delovni čas, med dnevnim delom pripada 30 minut odmora. Tudi delavec, ki je zaposlen za krajši delovni čas, ima pravico do odmora, katerega trajanje je sorazmerno s časom, preživetim na delu.

Profimedia

Zakon določa tudi, da si delavec lahko vzame odmor šele po eni uri dela in najkasneje eno uro pred koncem delovnega časa. "Namen odmora med dnevnim delom je obnova oziroma vzdrževanje delavčevih psihofizičnih sposobnosti v času dnevne delovne obveznosti, saj delavec v času odmora prekine z delom in ni dolžan opravljati svojih delovnih obveznosti," so za N1 pojasnili na ministrstvu za delo.

Tega, kako delavec preživi odmor, ki mu pripada, zakonodaja ne določa. Lahko ga izkoristi za kosilo, malico, odhod v trgovino, pa tudi kajenje … Zakon obenem ne določa, da mora delavec ta odmor izkoristiti v enem kosu, kar pomeni, da si ga načeloma lahko razdeli na več delov in vsak del odmora izkoristi po svoje.

Krajši odmori niso problematični

Na ministrstvu za delo so za N1 potrdili, da delavnopravna zakonodaja tovrstnih krajših odmorov ne opredeljuje. Krajši odmori tako sami po sebi niso problematični, če niso v nasprotju z omejitvami, ki jih je delodajalec zapisal v splošnih aktih.

Profimedia

Delodajalec ima sicer pravico oziroma možnost, da v okviru organizacije dela določi tudi podrobnejša pravila glede uresničevanja zakonske pravice do odmora. Delodajalci v splošnih aktih običajno opredelijo tudi način evidentiranja prihodov, odhodov in odmorov na delovnem mestu; po zakonodaji naj bi namreč vodili evidenco o izrabi delovnega časa. Tako lahko določijo tudi, koliko dodatnih odmorov pripada delavcem in koliko časa lahko trajajo. Če ta pravila niso določena, vam delodajalec ne more prepovedati odmora za cigaret.

Ministrstvo za zdravje opozarja: kajenje ubija.