"Služba se zame začne prezgodaj, zato polovico prespim ..."
Ko so v začetku 20. stoletja uvedli osemurni delovnik, je bila to dobrodošla sprememba na bolje. A več kot sto let pozneje je ta model v vse več poklicih označen za zastarelega. Povprečni zaposleni v ZDA v službi preživi 8,8 ure na dan, vendar raziskave kažejo, da je v povprečju dejansko produktiven le dve uri in 53 minut, poroča N1.
V tem času naj bi bili človeški možgani sposobni opravljati odgovorne delovne naloge, nato pa naj bi napočil čas za bolj "neproduktivne" naloge, kot so branje novic, visenje na družbenih omrežjih, iskanje nove službe, kuhanje kave in podobno.
Te neproduktivne ure niso le izguba za podjetje, ampak so tudi vzrok za nelagodje in nezadovoljstvo zaposlenih, ki se počutijo nekoristne ali pa iščejo dejavnosti, s katerimi bi simulirali produktivnost.
Kaj pravijo slovenski zaposleni?
Debata o preživetosti osemurnega delovnika v službah, kjer se večina dela opravi na računalniku, je pred kratkim stekla tudi na platformi Reddit, kjer je eden od slovenskih uporabnikov druge prosil, naj podelijo svoje izkušnje z učinkovitostjo na delovnem mestu: koliko časa so torej prisiljeni biti v službah, koliko pa ga dejansko porabijo za efektivno delo.
Kar nekaj sodelujočih na forumu, ki delajo v pisarnah, je potrdilo ugotovitve ameriške raziskave. Priznali so namreč, da so efektivni povprečno tri do štiri ure dnevno, in to na dober dan, včasih pa še manj: le uro ali dve.
Morda vas zanima tudi:
A skoraj brez izjem so o višji stopnji produktivnosti poročali tisti, ki opravljajo fizična dela oziroma dela na terenu (gozdarji, delavci v proizvodnji, delo v avtošoli, v skladišču, v tiskarni, v domu za starejše občane ...), pa tudi tisti, ki se morajo držati norme ali so plačani po učinku.
"Od sedmih do osmih napol spim, potem imam prvo pavzo do 8.15, do desetih se poskušam zbuditi, ob 10.30 se pripravim za malico, ki se konča ob enajstih, do enih nekaj naredim in grem na pavzo, potem med 13.00 in 15.00 naredim desetkrat toliko kot prej in ob treh sem na višku produktivnosti. Na kratko: služba se začne prezgodaj zame, zato polovico prespim," je zapisal eden od uporabnikov.
Delo v pisarni.
Podobne izkušnje ima uporabnik, ki je nehote potrdil vse stereotipe, ki jih ljudje gojijo v zvezi z delom v javni upravi. "Najprej zamudim v službo deset minut, ker pač lahko, skuham kavo, prižgem računalnik in počakam nekje do devetih, da se mi vsi 'naserjejo' z načrti, ki bi jih moral ta dan udejanjiti. Pregledam načrte, si organiziram delo, 10.30 je čas za malico, ki pa seveda traja do 11.15, ker je v pol ure res težko pojesti, spiti kavo in skaditi dve cigareti. Po malici se mi potem spi, tako da sem okoli dvanajstih spet v pogonu, ob enih pa je tako ali tako spet kava. Ob 13.30 začnem delati in delam do 14.40, saj potrebujem dvajset minut, da se odpočijem, preden grem ponovno za volan. Učinkovitega dela je tako na koncu zelo zelo malo."
Ena od uporabnic je zapisala, da je šla z osemurnega delovnika na štiriurni delovnik, a je produktivnost ostala praktično enaka, saj je bila prej efektivna ravno polovico delovnika, zdaj pa je pod pritiskom, da bi te štiri ure karseda izkoristila, zato ves čas službe dela s polno paro.
Dejavnik, pravijo zaposleni, so tudi vremenske razmere. "Trenutno, ko je zunaj več kot trideset stopinj, delam do malice, po malici pa mi možgani odpovejo zaradi vročine, kljub klimi. V normalnih okoliščinah pa efektivno tam nekje pet ur na dan," je zapisal nekdo.
Seveda pa način dela, kjer vsaj polovica ur na delovnem mestu odteče v prazno, ne ustreza vsem. "V prejšnji službi je bilo približno eno uro efektivnega dela od osmih. Umirala sem od dolgčasa, čas ni šel nikamor. Sem zamenjala firmo in položaj. Zdaj imam efektivnega dela 7 do 8 ur. Včasih moram tudi podaljšati, ker mi ne uspe narediti vsega v osmih urah. Ampak mi služba mine nenormalno hitro," je svojo izkušnjo delila neka uporabnica.
Ravno tako jih je nekaj poročalo tem, da so na kakšne dni produktivni dve uri, spet druge pa so prisiljeni učinkovito delati po devet ur dnevno ali celo med vikendom, vendar jim prav ta razgibanost njihovega delovnega mesta precej ustreza.
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del
