Je mogoče posnemanje sploh dokazati?
Po informacijah naših bralcev se je pred nekaj dnevi na družbenem omrežju Instagram vnel prepir med dvema znanima slovenskima podjetnicama. Karin Velikonja, ustanoviteljica podjetja Glowinface in lastnica Glowin Studia, je namreč obtožila umetnico ličenja Anjo Kolenc, da je skoraj v popolnosti skopirala njeno idejo za dizajn lepotnega studia.
Glowin Studio je na Šmartinski cesti v Ljubljani že skoraj dve leti, pred nekaj dnevi pa se je tik ob njem odprl še salon Anje Kolenc, ki nosi ime Noa. Studia sta si na prvi pogled res precej podobna: enaka postavitev miz in stolov, enake okrogle stopnice, pa tudi detajli, kot so opazna zlata ogledala in vaze.
Karin Velikonja zatrjuje, da je podobnost očitna do te mere, da so jo njene stranke začele spraševati, ali je odprla še en studio, nekajkrat pa se je tudi že zgodilo, da so ljudje, namenjeni k njej, stali pred sosednjim studiem, misleč, da gre za njenega.
Poleg tega naj bi Anji Kolenc, ko še ni vedela, kakšna je vizija njenega studia, celo svetovala pri postavitvi stopnic in ograje in ji dala soglasje za postavitev zunanje enote klime v skupne prostore stavbe.
View this post on Instagram
Anja Kolenc se po drugi strani zagovarja, da je salon idejno zasnovala že pred leti, v svoji diplomski nalogi, kjer je jasno nakazala, da ji je blizu japandi stil opremljanja.
V salonu naj bi bil prostor samo za okrogle stopnice, ravno tako je glede na to, da se bo v njem odvijala tudi akademija ličenja, po njenih besedah logično, da se je odločila za okrogla ogledala. "80 % pohištva v mojem salonu je narejenega po meri, preostalih 20 % pa kupljenega v trgovinah, ki so nam zelo znane. Torej ima vsak od nas pravico tam kupiti, karkoli si želi," je še zapisala.
View this post on Instagram
Kraja ideje je težko dokazljiva
Glede na to, da je koncept za studio zelo izmuzljiv pojem, nas je zanimalo, kakšne možnosti sploh ima nekdo, ki bi želel takšno krajo pravno dokazovati.
Pred leti sta se s podobnimi težavami srečevali slovenski oblikovalki priljubljenih nahrbtnikov in torbic Teja Jeglič in Mateja Škraba (Frachella), pri katerih so šli posnemovalci celo tako daleč, da so hodili v proizvodnje po enake dele, kot jih imajo njune torbice in nahrbtniki, na primer resice.
Ker kopiranja nista mogli ustaviti, sta se sčasoma obe odločili za zaščito svojih znamk. Toda pri ideji za notranji dizajn je to malo težje. "Takšno posnemanje je zelo težko dokazati," pravi odvetnik Marko Čabraja iz odvetniške pisarne Neffat, ki dodaja, da omenjenega primera sicer ne pozna, zato ga težko komentira konkretno, lahko pa poda nekaj splošnih informacij.
1. Če bi želeli dokazovati krajo intelektualne lastnine, imamo po njihovih besedah dve možnosti: po Zakonu o industrijski lastnini bi koncept studia spadal pod model, vendar bi moral biti registriran kot tak.
Drugi zakon, ki ščiti intelektualno lastnino, je Zakon o avtorski in sorodnih pravicah, kamor spadajo tudi arhitekturna dela ter dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja. Vendar bi moral biti dizajn ravno tako vpisan v register oziroma patentiran, ideje, načela in odkritja namreč avtorskopravno niso varovana.
Morda vas zanima tudi:
2. Naslednja možnost je, da sprožimo civilni postopek in zahtevamo odškodnino za upad prometa. "Toda tudi tukaj je vprašanje, ali bomo kaj dosegli. Ne nazadnje ni nič nenavadnega, da se na istem mestu odpirajo prostori, ki ponujajo isto dejavnost, na primer frizerski saloni, restavracije, bari ..." je skeptičen Marko Čabraja.
4. Lahko bi šli tudi v kazensko ovadbo, a v tem primeru bi bilo treba dokazati, da nas lastnik drugega studia načrtno goljufa, torej da stranke pridobiva s pretvezo, da obiskujejo prvi studio.
5. Še najboljša opcija je po besedah Čabraje inšpektorski postopek zaradi nepoštene poslovne prakse. "V tem primeru lahko na tržni inšpektorat sporočimo, da nas nekdo imitira, in zaprosimo za inšpektorski nadzor, je pa spet odvisno od inšpektorata, ali bo to prepoznal kot nepošteno prakso ali ne," zaključuje Čabraja.
